hladni
Izšla knjiga Vzpon in propad svetovnih redov
26. 11. 2001 00.00
Pri založbi Mladinska knjiga je v zbirki Premiki izšla knjiga <em>Vzpon in propad svetovnih redov, 500 let svetovne zgodovine</em> avtorja Torbjorna L. Knutsena.
Straw gre v Iran
21. 09. 2001 00.00
Jack Straw je prvi britanski zunanji minister, ki bo po padcu šaha Reza Pahlavija leta 1979 obiskal Iran.
Strel ponovno v vodi
04. 07. 2001 00.00
Plavalni ultramaratonec Martin Strel, ki je svoj največji podvig doslej začel v torek zjutraj, ko je v avstrijskem Melku zaplaval po Donavi, je ponoči že doživel dramatični trenutek. Okoli četrte ure zjutraj sta se dva kajakaša in spremljevalni čoln komaj izognila tovorni ladji, medtem pa so Strela izgubili. Ker je znano, da je Donava lahko v trenutku usodna, so v paniki poklicali tudi policijo. Čez eno uro pa so Strela vendarle našli. Sicer pa poteka vse po načrtu.
Jutri protest proti jedrski podmornici
01. 04. 2001 00.00
Skupina Neutro, ki nasprotuje vstopu Slovenije v zvezo NATO in podpira iskanje alternativ Evropski uniji, jutri v Kopru pripravlja protest zoper prihod ameriške jedrske podmornice Norfolk v koprsko pristanišče. Protestu se bodo pridružili ribiči, člani Neodvisnega sindikata Slovenije s Ptuja ter člani Urada za intervencije. Prireditelji akcije državljane in državljanke pozivajo, da "skupaj pokažemo sebi, našim politikom in tudi mednarodni javnosti, da smo še vedno narod miru in sožitja, da ne pristajamo na širitev in uporabo jedrskega orožja, ter da v malo toplejši, a še vedno trajajoči hladni vojni ne bomo nagibali tehtnice v korist nobenega pola".
Bush in Blair potrdila posebne odnose
24. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in njegov gost, britanski premier Tony Blair, sta po prvem srečanju v Camp Davidu na novinarski konferenci potrdila posebne odnose, ki veljajo med njunima državama in obljubila, da bodo taki ostali še naprej, ne glede na ideološke razlike med voditeljema. Kljub vidnemu navdušenju, ki sta ga izžarevala oba, pa Bush od Blaira ni dobil jasnega zagotovila, da bo Velika Britanija podprla ameriški načrt protiraketne obrambe (NMD). Bush je med novinarsko konferenco tudi potrdil, da je dobil od Kitajske odgovor na prošnjo o pojasnilu svoje vpletenosti v Iraku. Po Bushevih besedah naj bi Kitajska zagotovila, da bo preverila poročila in "zadeve popravila".
Deset let od konca hladne vojne
19. 11. 2000 00.00
Hladna vojna, ki je zaznamovala svetovno politiko v obdobju od leta 1945 do 1990, se je uradno končala 19. novembra 1990, ko so članice zveze NATO in Varšavskega pakta po dveh letih pogajanj podpisale Sporazum o konvencionalnih silah v Evropi (CFE). Gre za ključni dokument evropske varnosti v obdobju po hladni vojni, ki je predvidel obsežno zmanjšanje vojaškega potenciala v Evropi ter uničenje več kot 50.000 kosov orožja in vojaške opreme.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Po 50-letni ločitvi 200 ljudi iz obeh Korej obiskalo sorodnike
16. 08. 2000 00.00
Po več desetletni ločitvi se je 200 ljudi iz obeh Korej danes znova srečalo s svojimi sorodniki in družinami. V južnokorejsko prestolnico Seul je z letalom najprej prispelo 100 Severnokorejcev, potem pa je z istim letalom v Pjongjang poletela še južnokorejska delegacija. Dogovor o izmenjavi sta v luči normalizacije odnosov med državama dosegla voditelja Korej na junijskem srečanju v Pjongjangu. Polet iz Pjongjanga do Seula traja manj kot uro, vendar so prvi potniki na to potovanje čakali kar 50 let. Tako je nek Severnokorejec po dolgih letih ponovno srečal svojega očeta. 200 srečnih izbrancev iz obeh držav, ki so jih za zgodovinsko izmenjavo posebej izbrali, še ni smelo obiskati sorodnikov na njihovih domovih. Kljub temu je bilo dolgo pričakovano snidenje polno čustev in vzhičenosti. V 50 let trajajoči hladni vojni med Korejama so bili vsakršni kontakti med prebivalci obeh držav prepovedani. Tako so mnoge družine ostale na dveh različnih bregovih. Po nekaterih podatkih na snidenje s svojimi sorodniki samo v Južni Koreji čaka več kot 7 milijonov ljudi.
Cohen o varnosti v Evropi
12. 06. 2000 18.57
Ameriški obrambni sekretar William Cohen je danes po srečanju s švedskim obrambnim ministrom Bjoernom Von Sydowom poudaril nujnost boljšega mednarodnega sodelovanja pred novimi izzivi na področju varnosti v Evropi, v ta proces pa je treba vključiti tudi Rusijo.
Srečanje Stojanova in Trajkovskega
16. 05. 2000 10.15
Bolgarija in Makedonija sta se včeraj sporazumeli o okrepitvi odnosov med državama ter pozvali k umiritvi razmer na Kosovu. Predsednika obeh držav, Peter Stojanov in Boris Trajkovski, sta med drugim podpisala tudi devet bilateralnih dogovorov na področjih kulture, izobraževanja in turizma, obe strani pa sta se sporazumeli tudi o skupnem boju proti organiziranemu kriminalu.
Znanstveni posvet Jugoslavija v hladni vojni
08. 05. 2000 17.06
Na ljubljanski Filozofski fakulteti se je danes začel dvodnevni znanstveni posvet z naslovom Jugoslavija v hladni vojni. Posvet prirejajo Inštitut za novejšo zgodovino, Znanstveni inštitut FF, Univerza v Torontu in Ruska akademija znanosti.
Ivanov in Clinton o orožju
25. 04. 2000 20.33
Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je danes sestal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom. Pogovori so potekali predvsem o vprašanju vojaškega posredovanja v Čečeniji, kar bo osrednja tema tudi na forumu za človekove pravice v okviru organizacije Združenih narodov v Ženevi. Visoka predstavnika nekdanjih nasprotnic v hladni vojni sta se pogovarjala tudi o nadzoru nad jedrskim orožjem.
Mrzla stanovanja v Srbiji
25. 01. 2000 21.52
Hladni val je srbsko oskrbo z energijo postavil pred preizkušnjo. Pri temperaturah globoko pod ničlo so po poročanjih beograjske agencije Beta v mestih Novi Sad, Šabac, Kraljevo in še nekaterih drugih krajih uvedli racioniranje električne energije. Določene mestne četrti bodo občasno po dve uri ostale brez električne energije.
Gliese 570D najhladnejša znana zvezda
24. 01. 2000 15.29
Na 195. konferenci Ameriškega astronomskega društva (AAS) v Atlanti so poročali o najbolj hladni zvezdi, odkriti izven Osončja. Temperatura te zvezde, ki jo imenujejo Gliese 570D, znaša vsega 500 stopinj C. Za primerjavo, temperatura fotosfere našega Sonca je 5500 stopinj C.
Zveza NATO v obdobju po hladni vojni
10. 11. 1999 16.21
Nacionalni odbor za ameriško zunanjo politiko (NCAFP) je pripravil predavanje Brenta Scowcrofta, nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost predsednika ZDA Georga Busha, s temo Zveza NATO v obdobju po hladni vojni.
Mednarodna konferenca o človekovih pravicah
24. 08. 1999 17.08
Na Brdu pri Kranju bo od 25. do 28. avgusta mednarodna konferenca z naslovom Človekove pravice in demokratične spremembe, ki jo organizirajo oddelek za sociologijo in znanstveni inštitut pri ljubljanski Filozofski fakulteti ter ljubljanska podružnica Avstrijskega inštituta za vzhodno- in jugovzhodnoevropske študije. Zadnji dan bodo strokovnjaki na okrogli mizi razpravljali o problemu Kosova in njegovi prihodnosti.
Branje v M'ARS-u
02. 07. 1999 10.35
V Moderni galeriji tačas ponujajo dve zanimivi tematski številki svoje revije M'ARS. Poleg tematske številke Živeti z genocidom, ki vsebuje besedila povabljenih avtorjev na istoimenskem simpoziju, ki je bil maja 1996 v Moderni galeriji, in izjave umetnikov, ki so darovali svoja dela v okviru Zbirke Ljubljana 1996 za Muzej sodobne umetnosti Sarajevo 2000, je tu še številka M'ARS-a (X/3,4 1998), ki tekstovno pokriva dve lanski razstavi v Mali galeriji.
Nevidni bombnik B-2 uspešno prestal preizkušnjo
26. 03. 1999 20.04
Ameriški vojaški strokovnjaki izražajo zadovoljstvo nad uspehom nevidnega bombnika B-2, ki je nad ZR Jugoslavijo prestal ognjeni krst in izpolnil pričakovanja. Po trditvah iz Pentagona so se dosedanjih zračnih napadov zveze NATO udeležili štirje za radarje nevidni bombniki B-2 in uspešno izpolnili zadane naloge.
Muhasto vreme na Poljskem in v Mehiki
06. 01. 1999 15.55
Na Poljskem je po obdobju hudega mraza, zaradi katerega je umrlo več kot 160 ljudi, danes prevladovalo pravo pomladansko vreme.
Hladni val zajel Španijo
01. 12. 1998 12.00
Španski letoviški otok Mallorca je zajel val hladnega zraka z snežnimi neurji, točo in dežjem. Na 1450 metrov visokem vrhu Puig Mayor je zapadlo približno 30 centimetrov snega, v nižjeležečih predelih pa je snežna odeja debela dva do tri centimetre, so danes poročali španski časniki.
Novi ledeni val v Moskvi; v vzhodni Evropi zaradi mraza umrlo 107 ljudi
30. 11. 1998 17.36
Moskvo je v začetku tedna zajel novi hladni val s temperaturami do 20 stopinj pod ničlo. Samo minuli teden je v ruski prestolnici zmrznilo šest ljudi. Skoraj 200 ljudi so zaradi ozeblin ali podhladitev morali sprejeti v bolnišnice. Novembra, ki je Rusiji prinesel rekorden mraz, je v Moskvi zmrznilo 39 ljudi.