hrvaško
Janez Potočnik na okrogli mizi
07. 11. 2000 00.00
Kljub dejstvu, da je letos v Sloveniji prišlo do političnih pretresov in da so bile državnozborske volitve, je Slovenija uspela ohraniti zadovoljujoč ritem v pogajanjih za vstop v Evropsko unijo, je na današnji okrogli mizi z naslovom Slovenija na poti v Evropsko unijo, ki jo je v sodelovanju z Ekonomsko poslovno fakulteto pripravila Evropska hiša Maribor, dejal vodja ožje pogajalske skupine Janez Potočnik. Po njegovih besedah to dejstvo v bruseljskem poročilu o napredku Slovenije v pogajanjih za vstop v Evropsko unijo, ki bo objavljeno jutri, zagotovo ne bo moglo biti prezrto, saj je Slovenija uresničila več kot 80 odstotkov nalog, ki si jih je v letošnjem letu zadala v predpristopni strategiji.
Srečanje slovenskih in hrvaških policistov
06. 11. 2000 00.00
Na Hrvaškem se bo jutri mudila skupina ekspertov slovenske policije za tujce in mejne zadeve, ki se bo srečala s hrvaškimi kolegi, so potrdili v generalni policijski upravi. Srečanje je posledica pisem, ki sta si jih v zadnjem času izmenjala generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc in njegov hrvaški kolega Vladimir Faber in katerih vsebina se nanaša na problematiko ilegalnih migracij na skupni hrvaško-slovenski meji.
V sredo poročilo o napredku kandidatk
05. 11. 2000 00.00
Evropska komisija bo v sredo, 8. novembra, objavila redna letna poročila o napredku kandidatk za članstvo v Evropski uniji. Večjih presenečenj naj bi letošnje - sicer tretje redno letno poročilo - za Slovenijo ne prinašalo. Bruselj je s tempom sprejemanja zakonodaje razmeroma zadovoljen, na Ljubljano pa bo po pričakovanjih naslovil tudi nekatera opozorila, ki jih je s strani Evropske komisije država redno deležna.
Drnovšek omenja "rezervni scenarij"
05. 11. 2000 00.00
V okviru pogovorov o sestavi prihodnje vladne koalicije sta se danes sešla
Slovensko kmetijstvo v poročilu EU
05. 11. 2000 00.00
Letno poročilo o napredku držav kandidatk za članstvo, ki ga bo Evropska komisija objavila v sredo, 8. novembra, bo po pričakovanju namestnika ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije k EU Francija Buta na splošno dovolj pozitivno, kar velja tudi za področja kmetijstva, regionalnega razvoja ter veterine.
Vladna koalicija je še vedno neznanka
05. 11. 2000 00.00
V okviru pogovorov o sestavi prihodnje vladne koalicije sta se danes sešla predsednika LDS in SLS+SKD Janez Drnovšek in Franc Zagožen, ki za zdaj še nista znala napovedati, kakšen bo izid pogajanj in kakšna bo sestava vladne koalicije. Pogovori se bodo popoldne nadaljevali s SLS+SKD, Drnovšek pa naj bi se pozno popoldne predvidoma sešel tudi s predsednikom ZLSD Borutom Pahorjem.
Delovna sobota za politike
04. 11. 2000 00.00
Neformalna koalicijska dogovarjanja predstavnikov LDS z najverjetnejšimi koalicijskimi partnericami se intenzivno nadaljujejo tudi danes . Predstavniki LDS so že na jutranjem sestanku predstavnikom DeSUS-a predali predlog koalicijskega sporazuma, o katerem bosta v ponedeljek razpravljala izvršni odbor, zatem pa še svet DeSUS-a, ki se bo izrekel o tem, ali je sporazum sprejemljiv ali ne.
Ovadba proti Nevenki Tuđman
02. 11. 2000 00.00
Zagrebška policija je zaradi vpletenosti v g ospodarski kriminal ovadila Nevenko Tuđman.
Blizu Ormoža prijeli 78 ilegalcev
02. 11. 2000 00.00
V četrtek so imeli slovenski policisti veliko dela z ilegalci, ki so skušali nezakonito prestopiti državno mejo. Policisti mariborske policijske uprave so na območju Ormoža prijeli 78 ilegalcev, večinoma gre za Irance, ki so skušali slovensko-hrvaško državno mejo prestopiti na nezakonit način. Na območju Ilirske Bistrice so zaradi ilegalnega prehoda meje obravnavali dva Romuna, ki sta v Slovenijo prišla iz Hrvaške. 11 ilegalcev so policisti prijeli na območju Policijske uprave Nova Gorica na meji z Italijo, osem pa na območju policijske uprave Krško.
Končarjevi generatorji za Dravske elektrarne
02. 11. 2000 00.00
Dravske elektrarne iz Maribora so danes z zagrebškim podjetjem Končar - Inženiring za energetiko in transport sklenile pogodbo, na osnovi katere bo zagrebško podjetje za drugo fazo prenove elektrarn na Dravi izdelalo, dobavilo in montiralo šest generatorjev z vzpodbujevalno opremo. Vrednost generatorske opreme, s katero bodo prenovili hidroelektrarni v Vuhredu in Ožbaltu, znaša več kot 1,9 milijarde tolarjev, Končar pa bo dva generatorja dobavil do januarja 2002, tri generatorje novembra 2003 in zadnji generator januarja 2004.
Sardelić novi veleposlanik v Ljubljani
01. 11. 2000 00.00
Hrvaški veleposlanik v Ljubljani Ivica Maštruko je bil včeraj s še 34 hrvaškimi veleposlaniki in generalnimi konzuli uradno razrešen s položaja. Maštruka, ki je bil za veleposlanika v Sloveniji imenovan leta 1996, naj bi po poročanju hrvaških časnikov zamenjal Celestin Sardelić. Do prihoda novega hrvaškega veleposlanika v Sloveniji bo hrvaško veleposlaništvo v Ljubljani od danes vodil odpravnik poslov.
Med ilegalci največ Irancev
31. 10. 2000 00.00
Število ilegalnih prehodov se povečuje na 92 kilometrov dolgem odseku slovensko-hrvaške meje, ki ga pokriva Policijska uprava Krško. Po besedah Zlatka Pirša, načelnika urada uniformirane policije, so v prvih devetih mesecih tega leta zabeležili 1198 ilegalcev ali 38 odstotkov več kakor v enakem obdobju lani.
Vjesnik o slovensko-hrvaškem vprašanju
28. 10. 2000 00.00
Problem meje v Piranskem zalivu še naprej ostaja najpomembnejši spor med Hrvaško in Slovenijo. Kot poroča današnji Vjesnik, je že nekdanja hrvaška oblast Sloveniji ponudila "širok in neškodljiv" dostop na odprto morje za ladje in letala prek Piranskega zaliva. Slovenija pa že od vsega začetka želi "čisti teritorialni izhod" na odprto morje. Po pisanju časnika takšna zahteva stremi po spremembi že obstoječih meja, medtem ko hrvaški predlog "svobodnega prehoda" sploh ne zadeva določanja mejne črte.
Vzpostavitev zunanje meje
28. 10. 2000 00.00
Letos poleti so v Sloveniji končno stekle intenzivne priprave na vzpostavitev bodoče zunanje meje Evropske unije. V slovenskem primeru gre za mejo s Hrvaško, na kateri bo treba zagotoviti izvajanje določil Schengenskega sporazuma, pa tudi carinski, fitosanitarni in veterinarski nadzor v skladu z evropskimi standardi. Če je bilo na vsebinskem področju opravljenega že precej dela, pa so na terenu precejšnji zaostanki za predvidenimi roki.
Tuje agencije o ustanovnem zasedanju državnega zbora
27. 10. 2000 00.00
Tuje tiskovne agencije so danes poročale, da se je državni zbor po parlamentarnih volitvah 15. oktobra danes sestal na ustanovnem zasedanju. Na volitvah so večino glasov volivcev prejeli politični zavezniki nekdanjega dolgoletnega predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška. 90-člansko zakonodajno telo ni izvolilo novega predsednika DZ, ker čaka na izid Drnovškovih pogovorov o novi vladajoči koaliciji. DZ bo dotlej vodil najstarejši poslanec Jože Bernik, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
Pogorevc pisal hrvaškim kolegom
26. 10. 2000 00.00
Generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc je poslal pismo pomočniku hrvaškega notranjega ministra, ki je pristojen za uniformirano policijo, ker se kljub dogovoru, ki ga je Pogorevc dosegel s hrvaškim kolegom 4. septembra letos, število nezakonitih prebežnikov s hrvaške ne zmanjšuje.
Hrvaški predsednik v Nemčiji
26. 10. 2000 00.00
Ena izmed prednostih nalog hrvaške vlade je tudi vzpostavitev ugodnejših pogojev za tuje naložbe. Pri tem je pozornost namenjena predvsem nemškim naložbam, tudi na področju turizma, je na pogovorih z nemškim predsednikom Johannesom Rauom izjavil hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki je danes začel dvodnevni obisk v Nemčiji.
Picula o odnosih s Slovenijo
24. 10. 2000 00.00
Odnosi s Slovenijo in reševanje vseh odprtih vprašanj med državama so med prvimi in najpomembnejšimi prednostnimi nalogami hrvaške zunanje politike, je danes, ko je govoril o odnosih med sosedami, izjavil hrvaški zunanji minister Tonino Picula na zasedanju parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Ob tem je poudaril, da imata državi skupne evropske ambicije. V zvezi z odprtimi vprašanji med državama, pa je Picula menil, da se je naprej potrebno lotiti lažjih, nato pa težjih vprašanj. Tako bi po njegovem mnenju bilo potrebno najprej rešiti vprašanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke in Jedrske elektrarne Krško, nato pa tudi vprašanje Piranskega zaliva.
Negotova usoda počitniških domov na Hrvaškem
23. 10. 2000 00.00
Za slovenska podjetja in humanitarne organizacije, ki razpolagajo z okoli 35.000 ležišči v turističnih objektih v sosednji Hrvaški, 30. oktobra preneha veljati moratorij na delno neveljavnost hrvaške zakonodaje za slovenske lastnike, ki ga je vsako leto do letošnjega poletja oblikovala hrvaška vlada. Po tem datumu so po novem lastniki slovenskih turističnih objektov na Hrvaškem dolžni uskladiti poslovanje s hrvaško zakonodajo. To pomeni, da se morajo oblikovati kot gospodarski subjekti ali pa registrirati podružnice slovenskega gospodarskega subjekta, ki mora imeti značaj turistične dejavnosti in skladno z zakonom o gostinski dejavnosti pridobiti kategorizacijo objektov. Slovenski lastniki upravljajo z okoli 2000 počitniškimi domovi, stanovanji, apartmaji, bungalovi in hotelskimi naselji na Hrvaškem, ki sodijo v t. i. socialni oz. včasih imenovan sindikalni turizem. Slovenska podjetja in njihovi zaposleni so do zdaj lahko dopustovali v svojih enotah brez upoštevanja hrvaških zakonskih predpisov, kot so zakon o gospodarskih družbah, zakon o gostinski dejavnosti in pravilnik o kategorizaciji objektov. Na Turistični zvezi Slovenije (TZS) menijo, da je nesmiselno odprodajati tovrstne turistične zmogljivosti, saj so praviloma na ugodnih lokacijah, njihova vrednost pa je podcenjena. Vrednost objektov socialnega turizma s pripadajočo infrastrukturo je ocenjena na 3,5 milijarde nemških mark. Ena izmed možnosti, ki jo imajo slovenski lastniki počitniških zmogljivosti na Hrvaškem je tudi priključitev v smislu dokapitalizacije k že obstoječi gospodarski družbi na Hrvaškem. Nesmiselno pa je, da bi vsak lastnik ustanavljal podjetje na Hrvaškem, saj je za ustanovitev podjetja potreben osnovni kapital, poslovni prostor in mesto direktorja.
Hrvaška - Slovenija 23:24
21. 10. 2000 00.00
Slovenska ženska rokometna reprezentanca je v uvodnem krogu mednarodnega turnirja Simpa Croatia Cup v Zagrebu premagale Hrvaško s 24:23 (11:9).
Hrvaški znanstveniki o meji na morju
21. 10. 2000 00.00
V Zagrebu je danes potekala konferenca, na kateri so hrvaški znanstveniki predstavili svoja stališča do meje na morju med Hrvaško in Slovenijo. Akademik Vladimir Ibler, član hrvaške ekspertne skupine za določitev meje, je dejal, da sta zahtevi slovenske strani, zapisani v memorandumu iz leta 1993 - da ima Slovenija pravico do popolne suverenosti nad celotnim akvatorijem v Piranskem zalivu, in po dostopu do odprtega morja - popolnoma nesprejemljivi za hrvaško stran.
600.000 frankov za razminiranje
18. 10. 2000 00.00
Francoski veleposlanik v Sloveniji Olivier de la Baume in direktor Mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) Jernej Cimperšek sta danes v Ljubljani podpisala sporazum, s katerim bo Francija v sklad prispevala 600.000 francoskih frankov. To je že druga francoska donacija v ITF, ki ga upravlja Slovenija. Sredstva bodo tako kot pri prvi donaciji namenjena razminiranju v BiH. Francija je doslej v ITF namenila skupno 1.200.000 francoskih frankov. Francoski veleposlanik je ob tej priložnosti pohvalil dejavnosti ITF in odlične odnose med državama. Poudaril je izjemno učinkovitost ITF in še zlasti preglednost nad tem, kje in za kaj sklad porabi denar.
Annan upa na napredek glede Prevlake
17. 10. 2000 00.00
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je v svojem zadnjem poročilu o položaju na polotoku Prevlaka izrazil upanje, da bo sprememba oblasti v Beogradu pomagala ponovno oživiti pogajanja o ureditvi ozemeljskega spora med ZR Jugoslavijo in Hrvaško. Slednja je beograjske oblasti že aprila pozvala k petemu krogu pogajanj, a se ta, kljub sprejemu povabila z jugoslovanske strani, še vedno ni začel. Za mir in varnost na polotoku Prevlaka od leta 1992 skrbi opazovalna misija ZN (UNMOP), v kateri je trenutno 27 vojaških opazovalcev. Annan v poročilu ugotavlja, da v zadnjih treh mesecih na območju Prevlake ni prišlo do hujših kršitev režima UNMOP, čeprav so se manjše kršitve kar vrstile. Največja od teh se je zgodila 26. avgusta, ko je na ozemlje pod nadzorom UNMOP brez pooblastila vstopil hrvaški predsednik s svojim spremstvom, preostale kršitve pa so se zgodile v obliki nepooblaščenih vstopov uradnikov in civilistov z ene ali druge strani. Annan je omenil tudi delno oviranje gibanja pripadnikov UNMOP s strani Hrvaške, ki zahteva, da morajo mednarodni opazovalci pred začetkom patruljiranja pisno obvestiti hrvaške organe. Annan pričakuje, da bo Hrvaška prenehala s takšnim početjem in bo članom misije omogočila brezpogojni dostop.
Hrvaška zadovoljna z zmago LDS
16. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić in hrvaško zunanje ministrstvo sta danes izrazila zadovoljstvo ob zmagi LDS na parlamentarnih volitvah v Sloveniji. Mesićeva tiskovna predstavnica je dejala, da je predsednik Mesić zadovoljen ob demokratični izvedbi volitev v Sloveniji in čestita tistim, ki so jih izbrali slovenski državljani.
Sabor sprejel resolucijo o domovinski vojni
14. 10. 2000 00.00
Po dveh dnevih razprav je hrvaški parlament pozno sinoči sprejel resolucijo o domovinski vojni. Ta med drugim pravi, da je Hrvaška v letih od 1991 do 1995 zakonito branila svoje ozemlje pred napadi Srbije, Črne gore in jugoslovanske vojske, ter ni vodila osvajalne vojne. Deklaracija izključuje kolektivno krivdo, hrvaško sodstvo pa je kljub temu dolžno raziskati primere posameznih vojnih zločinov. Za deklaracije je glasovalo 88 hrvaških poslancev, proti pa štirje.
Hrvaška vlada sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Hrvaška vlada je na današnji seji sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ, v katerem poudarja, da bo popolna normalizacija odnosov z ZRJ mogoča le ob razvoju demokratičnih procesov v tej državi. Vlada v Zagrebu v dokumentu tudi podpira zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na predsedniških volitvah v ZRJ, saj po njenih ocenah pelje k utrditvi in stabilizaciji političnih razmer v regiji in ZRJ po 13-letni diktaturi Slobodana Miloševiča. V zvezi s politiko Evropske unije do držav, vključenih v proces stabilizacije in pridruževanja, hrvaška vlada opozarja na nujnost enakega ocenjevanja dosežkov vsake od držav, pa tudi na doslednost izvedbe politike, ki jo je EU striktno izvajala od aprila leta 1997. Ta politika med drugim vključuje zaščito človekovih pravic in pravic manjšin, spoštovanje resolucij Varnostnega sveta ZN in mirovnih procesov v regiji, spodbujanje vrnitve beguncev in izgnancev ter sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je še navedeno v dokumentu hrvaške vlade. Hrvaška vlada tudi poudarja, da je zanjo nesprejemljivo, da Slobodan Milošević na kakršenkoli način še naprej deluje na jugoslovanskem političnem prizorišču. Po mnenju Hrvaške morajo namreč Milošević in druge osebe, osumljene ali obsojene zaradi vojnih zločinov, storjenih na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu, in se nahajajo na ozemlju ZRJ, odgovarjati za zločine oziroma morajo biti izročene haaškemu sodišču. Hrvaška vlada tudi ocenjuje, da imajo vse države naslednice nekdanje SFRJ pravico do nasledstva. Hrvaško vodstvo v dokumentu poudarja tudi pomembnost odnosov do BiH, pri čemer poziva ZRJ, da kot podpisnica daytonskega sporazuma prispeva k njegovi izvedbi in podpre napore, da BiH kot samostojna in celovita država zagotovi stabilnost ter politični, gospodarski in socialni napredek.
Luka Koper v prvih osmih mesecih tega leta
12. 10. 2000 00.00
Ladijski pretovor družbe Luka Koper v prvih osmih mesecih letos je znašal 6,4 milijone ton in je bil za 12 odstotkov nad načrtovanim obsegom. Skupni pretovor je bil v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večji za 11 odstotkov, tranzitni promet pa se je v primerjalnem obdobju povečal za 10 odstotkov, in sicer z Avstrijo za pet odstotkov, s Hrvaško za osem, z Madžarsko za tri, z Nemčijo za sedem odstotkov in z ostalimi državami bivše Jugoslavije za 43 odstotkov, so sporočili iz Luke Koper.
Marinček na obisku pri hrvaškem kolegu
11. 10. 2000 00.00
Danes se je minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček z delegacijo mudil na uradnem obisku v Zagrebu, kamor ga je marca letos povabil hrvaški minister za znanost dr. Hrvoje Kraljević.
SIP Šempeter z višjimi prihodki
10. 10. 2000 00.00
Strojna industrija SIP iz Šempetra v Savinjski dolini, ki se ukvarja s proizvodnjo kmetijske mehanizacije, je v prvih osmih mesecih letos ustvarila za 2,5 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za devet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kot pojasnjuje direktor družbe Bojan Voh, so prihodki za 3 do 4 odstotka vendarle manjši od načrtovanih predvsem zaradi posledic uvedbe davka na dodano vrednost ter krize slovenskega kmetijstva. V teh dneh je SIP pričel tudi z varčevalnimi ukrepi, saj so se jim, kot pravi Voh, povečale zaloge gotovih proizvodov. To je posledica zasičenosti zahodnoevropskega trga, na katerem je opazen 20-odstotni presežek kmetijskih strojev.
20 let zapora za Dinka Šakiča
08. 10. 2000 00.00
Hrvaško vrhovno sodišče je danes potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je nekdanjega poveljnika ustaškega taborišča Jasenovac Dinka Šakiča obsodilo na 20 let zaporne kazni zaradi vojnih zločinov proti civilnemu prebivalstvu. Šakičev odvetnik Branko Šerič je povedal, da je vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo Dinka Šakiča in potrdilo razsodbo županijskega sodišča v Zagrebu.