hrvaška

Tri posadke v finalu

15. 06. 2001 00.00

Tri od štirih slovenskih posadk so se uvrstile v sobotni finale veslaške tekme svetovnega pokala v španski Sevilli. V skifu sta Iztok Čop in Luka Špik zmagala vsak v svoji polfinalni skupini, četverec brez krmarja z Milanom Janšo, Janijem Klemenčičem, Matejem Prelogom in Rokom Kolandrom pa je bil drugi za posadko Nemčije. Manj uspešen je bil dvojec brez krmarja z Grego Sračnjekom in Miho Pirihom, ki je bil v svoji skupini šele peti in bo v soboto nastopil v malem finalu. Tam bo nastopil tudi dvojni četverec z Žigo Galičičem, Boštjanom Božičem, Davorjem Mizeritom ter Gregorjem Novakom, ki si je nastop zagotovil v repesažu. Tam je bil neuspešen le lahki skifist Blaž Kajdiž, ki je že izpadel.

Dosežen sporazum o JE Krško

11. 06. 2001 00.00

Janez Drnovšek in Ivica Račan sta po desetih letih na pogovorih na Reki dosegla dogovor o vprašanju Nuklearne elektrarne Krško (NEK), po besedah premierov pa tudi velik napredek glede vprašanja meje in dolga hrvaškim varčevalcem nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke (LB). Z meddržavnim sporazumom o NEK bosta državi dokončno uredili statusno in lastniško strukturo elektrarne.

24. mednarodni grafični bienale

11. 06. 2001 00.00

V Ljubljani od 10. junija do 16. septembra na več prizoriščih poteka 24. mednarodni grafični bienale (MGB). Organizira ga Mednarodni grafični likovni center (MGLC). Razglasili so tudi že letošnje nagrajence. Veliko častno nagrado (grand prize of honour) je prejel Damien Hirst (Velika Britanija) za serijo sitotiskov z naslovom Zadnja večerja. Dobitnica mednarodne nagrade (HDemia), ki jo podeljuje sitotiskarna Fallani iz Benetk in vključuje delo v njihovem ateljeju, je prejela hrvaška umetnica Ines Krasič za instalacijo E-FE-MALE. Posebno častno priznanje pa je mednarodni konsultativni odbor 24. MGB, ki mu je predsedoval dr. Zoran Kržišnik iz Ljubljane, določil mlademu slovenskemu umetniku Petru Ciuhi za delo Maternica.izjava.

Koštunica in Mesić za normalizacijo

09. 06. 2001 00.00

Predsednika

Srečanje Drnovška in Račana

09. 06. 2001 00.00

Na Reki sta se danes sestala slovenski in hrvaški premier, Janez Drnovšek in Ivica Račan, na pogovorih o načinih reševanja glavnih odprtih vprašanj - meje med državama, Jedrske elektrarne Krško (JEK) ter dolga hrvaškim varčevalcem nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke (LB).

Čokova za sodelovanje s Hrvaško

08. 06. 2001 00.00

Ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok je na uradni obisk sprejela ministra za znanost in tehnologijo Republike Hrvaške Hrvoja Kraljevića s sodelavci.

Notranji ministri o sodelovanju

07. 06. 2001 00.00

Vprašanju, kako nadgraditi sodelovanje ter okrepiti skupen policijski boj proti organiziranemu kriminalu, ki ne pozna državnih meja, ter še izboljšati dosedanje sodelovanje policij pri zatiranju nedovoljenih migracij in trgovine z mamili, so na tokratnih trilateralnih pogovorih namenili osrednjo pozornost notranji ministri Slovenije, Hrvaške in Avstrije, Rado Bohinc, Šime Lučin in Ernst Strasser. Ob tem so sprejeli in podpisali posebno skupno deklaracijo o sodelovanju na področju preprečevanja ilegalnih migracij.

Ministra za prijaznejše poletje

06. 06. 2001 00.00

V Portorožu sta se v okviru rednih letnih srečanj sestala hrvaški in slovenski notranji minister Šime Lučin in Rado Bohinc. Osrednjo pozornost sta namenila vsakoletnemu dogovoru, da si bosta državi prizadevali izogibati mejnim incidentom in da bosta upoštevali sporazum o vračanju oseb na državni meji. Že od leta 1992 velja za čas poletne turistične sezone poseben dogovorni režim o plovbi za turistična in športna plovila v Piranskem zalivu, vključno z uporabo obal zaliva obeh držav. Takšen dogovor naj bi veljal tudi za letošnje poletje. Ministra sta v zvezi z režimom plovbe za t.i. dnevne turiste med poletno turistično sezono sklenila, da se ta dogovor ne omeji zgolj na čas med 15. junijem in 1. oktobrom, temveč raztegne na vse leto. Sicer sta ministra, ki se že tradicionalno srečujeta dvakrat letno, pred turistično sezono in po njej, poudarila, da si bosta prizadevala za dobrososedske odnose in trajnejše rešitve odprtih meddržavnih vprašanj.

Naslednice so enakopravne

05. 06. 2001 00.00

Slovenska vlada bo sporazum o nasledstvu nekdanje SFRJ obravnavala do konca meseca, ko naj bi ga predstavniki petih držav naslednic tudi podpisali. Kot je dejal Mejak, je za Slovenijo pomembno, ker je uspela doseči, da je to sporazum enakopravnih naslednic, kar je zapisano tudi v preambuli sporazuma. Pogajalci se še vedno niso zednili pri vprašanju vračila dolga podružnic Ljubljanske banke, ki znaša okoli milijarde dolarjev. Mejak zatrjuje, da so hranilne vloge le zrno sukcesijske ''vroče kaše'', pogajalci pa so z njimi skušali prisiliti Slovenijo k pristanku na zanjo slabši sporazum. Edina možna rešitev je, tako Mejak, da vsaka država poskrbi za svoje varčevalce - za sporne hranilne vloge je namreč jamčila skupna država. S tem se strinjajo bosanski in makedonski pogajalci, Hrvaška pa je doslej poskrbela le za dve tretjini svojih varčevalcev. Mejak zavrača arbitražo in predlaga, naj države vrnejo dolg iz sredstev, ki jih bodo dobile pri delitvi premoženja.

SNS nasprotuje maloobmejnemu sporazumu

05. 06. 2001 00.00

Slovenska nacionalna stranka je 2. junija na ustavno sodišče vložila zahtevo po ponovni presoji sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško, čeprav je ustavno sodišče pred kratkim ocenilo, da sporazum ni v nasprotju z ustavo. Predsednik SNS Zmago Jelinčič je dejal, da so se za to odločili, ker se je sodišče opredelilo le do prvega člena sporazuma, po mnenju SNS pa je sporen 54. člen sporazuma, ki stalno mešano komisijo za mejo in vladi obeh pogodbenic pooblašča za sporazumno določitev pristojnih organov za izvajanje sporazuma na območjih, kjer meja ni določena, čeprav so te odločitve v pristojnosti DZ.

Nov režim na meji s Hrvaško

01. 06. 2001 00.00

Na hrvaških mejnih prehodih s Slovenijo v Bregani in Rupi ter na mejnem prehodu Goričane proti Madžarski so danes uvedli zelene in rdeče vozne pasove za osebni promet. S tem ukrepom naj bi v času turistične sezone pospešili promet in zmanjšali čakalne dobe na mejnih prehodih.

Aerodrom Portorož išče partnerja

31. 05. 2001 00.00

Občinski svet občine Piran je danes na seji, na kateri je obravnaval problematiko občinskega podjetja Aerodrom Portorož, menil, da trajno rešitev in sanacijo resnih likvidnostnih težav obmorskega letališča predstavlja prihod strateškega partnerja. V pripravi je pismo o nameri kot izhodišče za nadaljnje pogovore o morebitnem vstopu Aerodroma Ljubljana v portoroški Aerodrom, je povedal predsednik nadzornega sveta Aerodroma Portorož in občinski svetnik Janez Dereggi.

Obrtno podjetniški sejem v Kopru

31. 05. 2001 00.00

Na 8. mednarodnem obrtno podjetniškem sejmu Primorski sejem se bo med 31. majem in 3. junijem na več kot 6000 kvadratnih metrov pokritih in odprtih razstavnih površin koprske športne dvorane Bonifika predstavilo 200 razstavljalcev, med njimi tudi 30 neprofitnih organizacij. Na sejmu so potrdile udeležbo tri koprske pobratene ob čine, italijanska Ferrara, hrvaška Buzet in slovaška Žilina, katerih predstavniki se bodo na sejmu sestali z domačimi podjetniki in obrtniki na različnih poslovnih srečanjih. Direktor podjetja Primorski sejem Matjaž Turk je napovedal, da bo letošnji regijski razstavno-prodajni sejem odprl predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah.

Tretja peticija za mejo v Istri

28. 05. 2001 00.00

Civilna družba Slovenije za mejo v Istri (CDSMI) zahteva, da se pravična meja med Slovenijo in Hrvaško utemeljuje z vsemi dokazili, saj je pri predvideni mednarodni arbitraži pomembno, da predstavimo vse argumente, ki lahko vplivajo na ugodne odločitve, je na novinarski konferenci v Izoli povedal predsednik CDSMI Frane Goljevšček. Predsednik CDSMI, slednja šteje 150 članov, je predstavil tudi peticijo številka 3, v kateri so našteta dejstva, za katera menijo, da jih mora slovenska politika in diplomacija predstaviti mednarodni arbitraži, da bo lahko razsodila o poteku pravične meje.

Dosegli dogovor o nasledstvu

27. 05. 2001 00.00

Tako mednarodno pogajalski posrednik sir Arthur Watts kot predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Wolfgang Petritch, ki je bil tokrat navzoč pri pogajanjih, sta 25. maj, nekdanji dan mladosti, označila za zgodovinski. Arthur Watts je dejal: "To je prvi sporazum vseh petih držav po razpadu nekdanje skupne države. Gre za pomemben korak, ki vodi k izboljšanju medsebojnih odnosov."

Simoniti v Splitu

25. 05. 2001 00.00

V Splitu se je začel sestanek ministrskega sveta Jadransko-jonske pobude (JJP), ki se ga udeležuje tudi državni sekretar na zunanjem ministrstvu Iztok Simoniti. Ministrskemu sestanku predseduje hrvaški zunanji minister Tonino Picula, udeležujejo pa se ga tudi visoki predstavniki Italije, BiH, Grčije, ZRJ in Albanije. Ob tej priložnosti bo vodenje pobude od Hrvaške prevzela Grčija.

Granić v Sloveniji

24. 05. 2001 00.00

Na povabilo predsednika komisije državnega zbora za evropske zadeve Lojzeta Peterleta se na obisku v Sloveniji mudi predsednik odbora za evropske integracije hrvaškega sabora Mate Granić. Ko je govoril o odnosih med državama, je nekdanji hrvaški zunanji minister dejal, da bi lahko vsa odprta vprašanja rešili s pogajanji. Mednarodna arbitraža pa naj bi bila le skrajna rešitev.

Sodelovanje s hrvaško policijo

23. 05. 2001 00.00

Dosedanje sodelovanje slovenske in hrvaške policije ter priprave v času turistične sezone, sta bili temi pogovora na srečanju med vodstvi slovenske in hrvaške policije, ki poteka v Kopru pod vodstvom obeh generalnih direktorjev, Marka Pogorevca in Ranka Ostojića.

Pro Plus pri Jadranski ligi

23. 05. 2001 00.00

Predstavnik Jadranske lige, Rado Lorbek in predstavnik podjetja Pro Plus, generalni direktor Marjan Jurenec, sta zaključila razgovore o sodelovanju v projektu Jadranske liga, pri čemer bo Pro Plus skrbel za produkcijo, trženje in promocijo lige.

Terme Čatež želijo na Hvar

22. 05. 2001 00.00

Terme Čatež naj bi odkupile večinski delež hrvaškega sklada za privatizacijo v hotelsko-turističnem podjetju Sončni Hvar. Direktor za finance in marketing v čateškem turističnem podjetju Matjaž Tavčar je povedal, da je hrvaška vlada dovolila njihovim strokovnjakom pregledati poslovanje Sončnega Hvara ter da bodo ponudbo za nakup posredovali do konca tega meseca.

Pogajanja o nasledstvu zastala

22. 05. 2001 00.00

Na pogajanjih o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, ki potekajo na Dunaju, je prišlo do zastoja. Poleg razhajanja med pogajalci glede vprašanja hranilnih vlog, je sporen tudi predlog mednarodnega posrednika Arthurja Wattsa o arbitraži v primeru neuspeha pogajanj.

HDZ zmagala v 15 županijah

22. 05. 2001 00.00

Po delnih uradnih izidih, ki jih je objavila hrvaška državna volilna komisija, je na nedeljskih lokalnih volitvah opozicijska Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) posamezno zmagala v 15 od skupno 20 županij. Vladajoča Socialdemokratska stranka (SDP) je največ glasov dobila v Zagrebu in še dveh županijah, medtem ko sta njeni koalicijski partnerki Hrvaška kmečka stranka (HSS) in Istrski demokratični zbor (IDS) zmagali v dveh oziroma v eni županiji.

Incident na Jorasovem domu

21. 05. 2001 00.00

Hrvaški policisti so v ponedeljek popoldne odstranili slovensko zastavo s hiše Joška Jorasa, ki stoji na spornem ozemlju ob še nedoločeni hrvaško-slovenski meji. Slovensko zunanje ministrstvo, ki se je na incident odzvalo, zadevo še preučuje. Slovenija pričakuje, da se bo Hrvaška vzdržala vseh dejanj, ki po nepotrebnem zapletajo in ovirajo prizadevanja za rešitev odprtih dvostranskih vprašanj, vključno z vprašanjem določitve meje med državama. Slovenska stran se namreč dosledno drži dogovora o izogibanju incidentom in takšno ravnanje pričakuje tudi od Hrvaške.

Čokova za sodelovanje med univerzami

19. 05. 2001 00.00

V Pragi so zaključili dvodnevno konferenco ministrov, pristojnih za visoko šolstvo, na kateri je 29 evropskih ministrov iz držav podpisnic t.i. bolonjske deklaracije pregledalo njeno uresničevanje. V junija 1999 sprejeti bolonjski deklaraciji so začrtali smeri razvoja evropskega visokega šolstva s ciljem do leta 2010 z medsebojnim sodelovanjem izgraditi odprt in konkurenčen evropski visokošolski prostor. Praškega vrha se je z delegacijo udeležila tudi ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok, saj je Slovenija podpisnica omenjene deklaracije. Čokova je komunike, v katerem so začrtali nadaljnji razvoj bolonjskega procesa, in so ga sprejeli s konsenzom, označila za dober korak naprej na tem področju.

O reševanju vprašanj s Slovenijo

18. 05. 2001 00.00

Hrvaški zunanji minister Tonino Picula je prepričan, da bosta Slovenija in Hrvaška do začetka junija dosegli napredek pri reševanju odprtih vprašanj. Strokovnjaki se redno sestajajo in dogovarjajo, je povedal Picula, ni pa želel povedati, pri katerih odprtih vprašanjih je bil dosežen napredek.

Pogajanja o nasledstvu brez dogovorov

17. 05. 2001 00.00

Na novem krogu pogajanj o nasledstvu nekdanje SFRJ na Dunaju po besedah vodje slovenske delegacije Mirana Mejaka do pravih dogovorov še ni prišlo, odprli pa so skoraj že vsa vprašanja okvirnega sporazuma o nasledstvu. Povsem nova vprašanja, ki ga Slovenija ni pričakovala so na pogajanjih odprli pri vprašanju pridobljenih pravic. Mejak je povedal, da so v okviru tega vprašanja odprli vprašanje hranilnih vlog na celotnem območju nekdanje Jugoslavije. Teh vlog namreč ni mogoče izplačati iz deviznih rezerv nekdanje Narodne banke Jugoslavije, ker ta sredstva ne zadostujejo. Mejak je ob tem ponovil stališče Slovenije, da je "teritorialno pokrila svoje varčevalce" in da se je za drugo potrebno dogovoriti, vendar ne na škodo in v breme Slovenije.

Zagrebačka banka v tujih rokah

16. 05. 2001 00.00

Nadzorni svet in uprava Zagrebačke banke sta odobrili prodajo 75 odstotkov delnic te hrvaške banke italijanski banki UniCredito in nemški zavarovalniški hiši Allianz. Prodajo 75 odstotkov delnic Zagrebačke banke konzorciju, ki ga sestavljata UniCredito in Allianz, morata tako odobriti še hrvaška in italijanska centralna banka, soglasje k prodaji delnic konzorciju pa mora dati tudi hrvaška državna agencija za zavarovanje hranilnih vlog in sanacijo bank ter tamkajšnja agencija za varstvo konkurence. Po pisanju hrvaškega tiska guverner hrvaške centralne banke Željko Rohatinski ni naklonjen prodaji Zagrebačke banke UniCreditu, ker bi tako tri vodilne hrvaške banke prešle v večinsko last italijanskega kapitala. UniCredito je namreč že lastnik Splitske banke, italijanska skupina Intesa, ki se namerava združiti z UniCreditom, pa ima večinski delež v Privredni banki. Končna odločitev o potrditvi prodaje Zagrebačke banke UniCreditu bo znana 3. junija, ko bo prva redna seja sveta hrvaške osrednje banke.

Račan obiskal Nato

16. 05. 2001 00.00

Hrvaški premier Račan je danes obiskal sedež zveze Nato v Bruslju, kjer je skušal predstaviti Hrvaško kot bodočo formalno članico zveze. Generalni sekretar Nata Robertson je po srečanju z Račanom povedal, da Nato podpira prizadevanja Hrvaške za članstvo v zavezništvu. Dodal je, da je odločenost hrvaške vlade za sodelovanje z mednarodno skupnostjo, še zlasti pa s haaškim sodiščem, nedvoumen dokaz hrvaške želje po pridružitvi evro-atlantski skupnosti.

Balkanske države za sodelovanje

16. 05. 2001 00.00

Udeleženci ministrskega srečanja držav članic Procesa za sodelovanje držav JV Evrope so se danes v Tirani zavzeli za okrepitev sodelovanja držav v regiji in izrazili podporo suverenosti Makedonije. Albanski zunanji minister Paskal Milo je v otvoritvenem govoru odločno obsodil tudi nasilje in ekstremizem na območju. Makedonska zunanja ministrica Ilinka Mitreva, ki je opozorila, da se Makedonija sooča z napadi skupin oboroženih albanskih teroristov, ki prihajajo in imajo podporo na Kosovu, pa se je zavzela za nedotakljivost meja na Balkanu.

Dogovor o prednostnih nalogah

15. 05. 2001 00.00

Četrto plenarno srečanje prvega delovnega omizja Pakta stabilnost za Jugovzhodno Evropo, t.j. za demokratizacijo in človekove pravice, je bilo zelo uspešno, saj je 58 delegacij doseglo konsenz o prihodnjih usmeritvah, je danes v Portorožu povedal predsedujoči delovnega omizja, namestnik posebnega koordinatorja pakta stabilnosti Donald Kirsch. Delegacije so določile štiri prednostna področja delovanja: vračanje beguncev, mediji, medetnični odnosi in čezmejno sodelovanje ter izobraževanje in mladi.