hrvaška
Pogovori o meji v višjem tempu
16. 02. 2001 00.00
Predsednik slovenskega dela mešane diplomatske komisije za mejo med Slovenijo in Hrvaško, Miha Pogačnik, je v Ljubljani gostil hrvaškega kolega Hrvoja Kačiča. Na prvem sestanku po imenovanju nove sestave slovenskega dela komisije sta razgrnila nekatera odprta mejna vprašanja.
Hrvaški sabor sklenil razpravo o Norcu
16. 02. 2001 00.00
Hrvaški sabor je danes sklenil dvodnevno razpravo o primeru pobeglega upokojenega generala Mirka Norca, osumljenega uboja srbskih civilistov na območju Gospića leta 1991. Burna razprava, ki so jo morali celo prekiniti zaradi fizičnega obračuna med poslanci, se je končala s sprejetjem sklepov vladajoče koalicije, ki poudarjajo, da mora hrvaško pravosodje obravnavati vse primere vojnih zločinov, storjenih na Hrvaškem. Sabor je tudi podprl vlado in vse državne organe pri varovanju ustavnega reda.
Demonstracije v podporo Norcu
15. 02. 2001 00.00
Demonstracije v podporo upokojenemu hrvaškemu generalu na begu Mirku Norcu, ki je osumljen pobojev srbskih civilistov na območju Gospića leta 1991, se bodo danes nadaljevale na zagrebškem Markovem trgu, pred zgradbo hrvaške vlade in sabora. Demonstracije so se začele ob 12. uri, po napovedih organizatorjev protesta, koordinacije združenja vojnih veteranov, pa naj bi se na njih zbralo kar 200.000 ljudi. Hrvaška policija sicer ocenjuje, da se na Markovem trgu in na okoliških ulicah lahko zbere kvečjemu 20.000 ljudi, kljub temu pa naj bi protestnike varovalo vsaj od 300 do 500 policistov. Po zanjih podatkih se je na zborovanju zbralo okoli 5.000 potestnikov.
Poslovodni odbor NEK v polovični sestavi
15. 02. 2001 00.00
Člani poslovodnega odbora NEK so se včeraj prvič sestali v novi sestavi, vendar so se seje ponovno udeležili samo slovenski člani. S slovenske strani so se seje udeležili Djordje Žebeljan, ki je tudi predsednik poslovnega odbora NEK, Peter Šuhel, Drago Tomšič in Stanko Miran, hrvaška stran, katero v odboru zastopajo Roman Nota, Ante Kutle, Ante Čurkovič in Darko Belič, pa se seje tudi tokrat ni udeležila. Člani odobra so se seznanili s sklepi, ki so bili sprejeti na prejšnjih sejah in s potekom njihove realizacije. Glavna točka dnevnega reda pa sta bila letno poročilo NEK za predlansko leto in poslovni načrt družbe za leto 2000, in sicer z revizijo in rebalansom, so sporočili iz NEK.
Hrvaški sabor o primeru generala Norca
14. 02. 2001 00.00
Predstavniški dom hrvaškega sabora bo danes na redni seji razpravljal o primeru upokojenega hrvaškega generala Mirka Norca, ki je na begu že sedmi dan, potem ko je bil minuli teden osumljen za umor srbskih civilistov leta 1991 na območju Gospića. Predstavniki vladajoče koalicije bodo skušali doseči sprejem sklepov, s katerimi bi zapore cest in proteste, ki so jih minuli teden v podporo generalu Norcu pripravili vojni veterani, označili za poskus rušenja ustavnega reda in državnega udara. Od hrvaške vlade bodo zahtevali, da sprejme zakonske ukrepe za ohranitev demokratične ureditve na Hrvaškem ter mira in varnosti za vse državljane.
Rupel o položaju Slovencev na Hrvaškem
13. 02. 2001 00.00
Zunanji minister Dimitrij Rupel se je danes v Ljubljani sestal s predstavniki Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, s katerimi se je pogovarjal tudi o dvostranskih odnosih med državama. Po njegovih besedah sta osrednja problema s katerima se trenutno srečujejo Slovenci na Hrvaškem finančne težave in neurejen status slovenskih državljanov na Hrvaškem. Kljub temu pa lahko na tem področju v prihodnosti pričakujemo "pozitivno spremembo".
Nove demonstracije v podporo Norcu
13. 02. 2001 00.00
Zaradi napovedi o aretaciji upokojenega hrvaškega generala Mirka Norca so tudi za ta teden napovedani protesti v nekaterih hrvaških mestih. Združenja hrvaških veteranov in vojnih invalidov bodo danes organizirala proteste v Vinkovcih, jutri v Puli in v četrtek v Zagrebu, in sicer v središču mesta na Markovem trgu, kjer sta sedeža hrvaškega sabora in vlade.
Mesič se bo sestal z Norcem
13. 02. 2001 00.00
Upokojeni hrvaški general Mirko Norac, ki je osumljen uboja srbskih civilistov na območju Gospiča leta 1991, je hrvaški vladi poslal pogoje za svojo predajo, v današnji izdaji poroča hrvaški tednik Nacional. Časnik, ki navaja navedbe prijateljev Norca, ki ga skrivajo v Hercegovini, trdi, da je Norac premieru Ivici Račanu sporočil, da se je pripravljen predati pod pogojem, da se bo lahko branil s prostosti, da ga ne bodo izročili haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, da bodo znova zaslišali priče, ki so ga obtožile za umore omenjenih srbskih civilistov ter da izpustijo iz pripora brigadirja Milana Čaniča, ki so ga aretirali minuli teden.
Batić o sodelovanju s haaškim sodiščem
13. 02. 2001 00.00
Po poročanju srbskega dnevnika Blic je srbski pravosodni minister Vladan Batić povedal, da bodo v ZRJ v prihodnjih štirih ali petih mesecih sprejeli zakon o sodelovanju s haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki bo omogočal izročitev jugoslovanskih državljanov omenjenemu sodišču. Po Batićevih besedah bo omenjeni zakon prav tako natančno določal, na katere osebe se nanaša ukaz o izročitvi.
Bavčar o hrvaško-slovenski meji
12. 02. 2001 00.00
Sloveniji je veliko do tega, da Hrvaška z EU čimprej sklene pridružitveni sporazum, je v pogovoru za današnjo izdajo zagrebškega Vjesnika dejal slovenski minister za evropske zadeve Igor Bavčar. Glede schengenske meje na meji med Slovenijo in Hrvaško pa je Bavčar pojasnil, da bo režim odvisen od tega, kako hitro se bo Hrvaška vključevala v evropske integracije, kako bo sposobna reševati vprašanje nezakonitih migracij, v kolikšni meri bo sprejemala evropsko zakonodajo. Vse to so pomembna dejstva, ki bodo lahko olajšala prehod hrvaških državljanov in blaga na območje EU oziroma preko slovensko-hrvaške meje, je dejal Bavčar.
Rupel o nerešenih vprašanjih s Hrvaško
10. 02. 2001 00.00
V zvezi z reševanjem nekaterih odprtih vprašanj med državama Slovenija pričakuje, da bo s Hrvaško dosegla tudi dogovor o boljšem nadzoru mej in o reševanju problema ilegalnih imigrantov, ki pesti obe državi, je sinoči za oddajo hrvaške televizije Odmevi dneva (Odjeci dana) dejal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.
Norac osumljen vojnih zločinov
09. 02. 2001 00.00
Hrvaška policija tudi danes nadaljuje iskanje upokojenega generala Mirka Noraca, ki je osumljen vojnih zločinov in za katerim je bila včeraj zvečer razpisana tiralica. Na zahtevo sodišča na Reki je zagrebška policija skušala Noraca, ki je osumljen, da je leta 1991 kot poveljnik obrambe v Gospiću sodeloval v pobojih srbskih civilistov na tem območju, aretirati že v sredo. Noraca je skupaj s še 11 generali lani jeseni zaradi pisma, v katerem so generali javno kritizirali novo hrvaško oblast, upokojil hrvaški predsednik Stipe Mesić.
Picula o odprtih vprašanjih s Slovenijo
07. 02. 2001 00.00
V reševanju odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško bo nujen kompromis, če pa do dogovora kljub temu ne bo prišlo, bi te probleme veljalo prepustiti arbitraži, je v pogovoru za današnji zagrebški časnik Vjesnik dejal hrvaški zunanji minister Tonino Picula.
Slovenci na sestanku SEP
07. 02. 2001 00.00
Na italijanskem zunanjem ministrstvu v Rimu se je danes začel sestanek nacionalnih koordinatorjev Srednjeevropske pobude in konferenca delovnih skupin SEP, ki se ju udeležuje tudi nacionalni koordinator za SEP, državni podsekretar Peter Kastelic, so danes sporočili z zunanjega ministrstva. Srečanje bo potekalo do 9. februarja.
Sestanek pogajalske skupine za NEK
06. 02. 2001 00.00
V Krškem so se sestali člani slovenske pogajalske skupine za Nuklearno elektrarno Krško (NEK). Predsedujoči Uroš Korže je povedal, da so se začeli pripravljati za nadaljevanje pogajanj s Hrvaško, pri tem pa da še ni nikakršnih vsebinskih premikov. S pogajalsko skupino iz Zagreba, ki jo vodi Roman Nota, so sicer v stalnih stikih, za srečanje pa se še niso dogovorili.
Hrvaška za mednarodne policijske enote na meji z BiH
05. 02. 2001 00.00
Hrvaška vlada popolnoma podpira predlog predsednikov vlad Velike Britanije in Italije Tonyja Blaira in Giuliana Amata, da bi na mejo med BiH in Hrvaško razporedile dodatne mednarodne policijske sile z namenom preprečitve prihoda velikega števila ilegalnih prebežnikov v države članice EU, je danes na redni novinarski konferenci dejal hrvaški premier Ivica Račan.
Račan o vprašanju hrvaških varčevalcev
05. 02. 2001 00.00
Hrvaška vlada meni, da je vprašanje dolga nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke (LB) moč rešiti v okviru neposrednega dialoga s Slovenijo in zato tega vprašanja ne želi prepustiti niti pogajanjem o nasledstvu nekdanje SFRJ niti arbitraži Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je dejal hrvaški premier Ivica Račan.
Bosanska podjetja vabijo slovenski kapital
05. 02. 2001 00.00
Predstavniki gospodarske zbornice iz Sarajeva so danes v sodelovanju z ljubljansko območno gospodarsko zbornico predstavili program privatizacije podjetij v BiH, ki so za slovenska podjetja zelo zanimiva. Kot je za STA povedal predsednik sarajevske zbornice Kemal Grebo, so slovenska podjetja že doslej največji vlagatelj v vsa področja bosanskega gospodarstva, Bosanci pa upajo, da bo tako tudi v prihodnje. Proces privatizacije naj bi letos sklenilo že okrog 80 odstotkov podjetij v BiH, do konca leta 2002 pa naj bi bila privatizacija v celoti dokončana, so na današnji predstavitvi v prostorih GZS še povedali bosanski predstavniki.
Pol Slovenije poleti potovalo
03. 02. 2001 00.00
Skoraj polovica Slovencev se je med lanskim julijem in septembrom odpravila na turistično potovanje, bodisi zasebno ali poslovno. Po ugotovitvah državnega urada za statistiko je dobrih 42 odstotkov slovenskega prebivalstva v omenjenem trimesečju odšlo vsaj na eno daljše potovanje z najmanj štirimi prenočitvami.
V iskanju podpore za vstop v zvezo NATO
02. 02. 2001 00.00
Po navedbah diplomatskih krogov in medijev v Washingtonu predsedniki držav, vlad in ministrov devetih držav Srednje in Vzhodne Evrope intenzivno pripravljajo sestanke s člani ameriškega kongresa in vlade, na katerih naj bi poskušali dobiti podporo za vstop v zvezo NATO. Srečanj z ameriškimi predstavniki naj bi se tako udeležili visoki predstavniki Slovenije, Albanije, Bolgarije, Estonije, Litve, Latvije, Makedonije, Romunije in Slovaške. Kot je izjavil slovaški premier Mikulas Dzurinda, se bo odločitev o tem vprašanju sprejemala v jeseni, zato je sedaj pravi čas za priprave, piše hrvaška agencija Hina.
Eksplozija na Mirogoju
01. 02. 2001 00.00
Na zagrebškem pokopališču Mirogoj je močna eksplozija popolnoma uničila partizansko grobnico narodnih herojev. V eksploziji, ki se je slišala po širšem središču Zagreba, ni bil nihče ranjen. Na kraj dogodka je takoj prispela hrvaška policija, ki pa za zdaj ne želi dajati informacij.
Trnovski trceti
31. 01. 2001 00.00
V KUD France Prešeren se bo danes začel že osmi Ljubljanski pesniški festival Trnovski terceti, ki ga trnovsko društvo skupaj z Društvom slovenskih pisateljev organizira že od leta 1994. Festival bo potekal do 2. februarja. Prvi dan na Trnovskih tercetih pričakujejo več besednih umetnikov. To so hrvaška pesnica Tatjana Gromača, švicarski pesnik Pascal Rebetez in slovenska pesnica Ifigenija Simonovič. V četrtek, 1. februarja, se bodo predstavili poljski pesnik Pawel Marcinkiewicz, Primož Čučnik in gost s Poljske Jacek Podsiadlo. Zadnji dan Trnovskih tercetov pa se bodo na odru KUD France Prešeren v Trnovem zvrstili domači pesniki Neža Maurer, Vida Mokrin-Pauer in Andrej Trobentar.Na prvem dnevu letošnjih Trnovskih tercetov bodo nastopili hrvaška pesnica Tatjana Gromača, švicarski pesnik Pascal Rebetez in Ifigenija Simonovič. V četrtek, 1. februarja, se bodo predstavili poljski pesnik Pawel Marcinkiewicz, Primož Čučnik in gost s Poljske Jacek Podsiadlo.
Počasna vrnitev beguncev
30. 01. 2001 00.00
Več kot pet let po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim je bila končana vojna v Bosni in Hercegovini, ima več kot milijon državljanov BiH še vedno status begunca, je na okrogli mizi, posvečeni vračanju beguncev, ki jo je ministrstvo BiH za begunce in človekove pravice priredilo v Banja Luki, dejal predsednik sveta ministrov BiH Martin Raguž. Pojasnil je, da na podlagi dostopnih podatkov danes še najmanj 625 tisoč državljanov BiH živi v 42 državah sveta, kjer imajo status begunca, v sami BiH pa je razseljenih več kot pol milijona njenih državljanov.
Obnovljeno zaupanje v hrvaške banke
29. 01. 2001 00.00
Na Hrvaškem se vrača zaupanje v hrvaške banke. Konec novembra so hrvaški varčevalci v bankah imeli 54 milijard hrvaških kun sredstev v kunah in devizah, kar je za 11 milijard kun več kot leto prej. Od tega so znašale devizne vloge kar 46,1 milijarde kun, vloge v hrvaških kunah pa 7,5 milijard kun, je v novembrskem poročilu objavila Hrvaška narodna banka. Po podatkih novembrskega poročila Hrvaške narodne banke so znašale devizne vloge varčevalcev 46,1 milijarde hrvaških kun, kar je za 26 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Od tega kar 69 odstotkov predstavljajo vezane vloge. Vloge v hrvaških kunah pa so s 5,4 milijarde kun narasle na 7,5 milijarde kun. Od deviz je najbolj priljubljena nemška marka.
Društvo proti ratifikaciji SOPS
29. 01. 2001 00.00
Društvo Ljudska pobuda (DLP) se je v današnji izjavi za javnost pridružilo političnim dejavnikom, ki nasprotujejo ratifikaciji sporazuma o maloobmejnem sodelovanju (SOPS) s Hrvaško in ustanovitvi istrske evroregije. Z ratifikacijo SOPS bi po mnenju društva pridobila zlasti Hrvaška, kar dokazuje dejstvo, da je Zagreb sporazum že ratificiral, pomenil pa bi tudi prehitevanje dogodkov. Določitev slovensko-hrvaške meje je po prepričanju društva ne le pogoj za ratifikacijo SOPS, temveč tudi pogoj za rešitev vseh drugih odprtih vprašanj med državama.
Osmi Trnovski terceti
28. 01. 2001 00.00
V KUD France Prešeren se bo v sredo, 31. januarja, pričel tradicionalni, letos že osmi Ljubljanski pesniški festival Trnovski terceti, ki ga KUD France Prešeren in Društvo slovenskih pisateljev organizirata že od leta 1994. Festival bo potekal do 2. februarja. Na prvem dnevu letošnjih Trnovskih tercetov bodo nastopili hrvaška pesnica Tatjana Gromača, švicarski pesnik Pascal Rebetez in Ifigenija Simonovič. V četrtek, 1. februarja, se bodo predstavili poljski pesnik Pawel Marcinkiewicz, Primož Čučnik in gost s Poljske Jacek Podsiadlo. Zadnji dan Trnovskih tercetov pa se bodo na odru KUD France Prešeren zvrstili Neža Maurer, hrvaški pesnik Delimir Rešicki, Vida Mokrin-Pauer in Andrej Trobentar.
Večje zaupanje v hrvaške banke
28. 01. 2001 00.00
Na Hrvaškem se vrača zaupanje v hrvaške banke. Konec novembra so hrvaški varčevalci v bankah imeli 54 milijard hrvaških kun sredstev v kunah in devizah, kar je za 11 milijard kun več kot leto prej. Od tega so znašale devizne vloge kar 46,1 milijarde kun, vloge v hrvaških kunah pa 7,5 milijard kun, je v novembrskem poročilu objavila Hrvaška narodna banka.
Slovenija - Tunizija 23:28
27. 01. 2001 00.00
Slovenska rokometna reprezentanca je v 4. krogu (skupina D) svetovnega prvenstva v Franciji izgubila s Tunizijo s 23:38 (10:13). Slovenski rokometaši so pred začetkom izjemno pomembnega srečanja s Tunizijo doživeli presenčenje, kajti dvoboj med Norvežani in favorizirani Rusi se je končal z neodločenim izidom. Nova neprijetnost je slovenske rokometaše v dvorani Dewerdt v Dunkerqueu čakala dve uri kasneje, saj so morali priznati premoč močno motiviranega afriškega tekmeca in pod velik vprašaj postavili celo uvrstitev v osmino finala zaključnega turnija v Franciji. Afričani so s preudarno igro zadržali prednost do konca srečanja in varovancem Matjaža Tominca prizadejali drugi poraz na zaključnem turnirju v Franciji.
Lani večji turistični obisk
26. 01. 2001 00.00
Slovenske turistične kraje in znamenitosti je v lanskem decembru obiskalo 114.648 gostov, kar je za osem odstotkov več kot v decembru 1999. Po prvih podatkih državnega urada za statistiko o turističnem prometu so lansko leto v Sloveniji zabeležili skoraj dva milijona (1.955.672) turistov oz. za 12 odstotkov več kot v letu 1999, od tega dober milijon tujih in 866.711 domačih.
Rusija pripravljena vrniti dolg
26. 01. 2001 00.00
Moskovski dopisnik hrvaškega časnika Vjesnik je v današnji izdaji zapisal, da je Rusija pripravljena vrniti dolg državam naslednicam nekdanje Jugoslavije, toda ne v denarju ali energentih (plinu in nafti), kot bi to želele naslednice SFRJ. Ruski predstavniki so tako predlagali, da vrnejo dolg z orožjem, vojaškimi in transportnimi letali ter težkimi gradbenimi stroji. Sovjetski klirinški dolgovi bivši SFRJ skupaj znašajo 1,5 milijarde ameriških dolarjev.