hrvaške
Razprave o položaju Slovencev na Hrvaškem
18. 12. 1997 16.21
Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci po svetu in v zamejstvu je razpravljala o položaju Slovencev na Hrvaškem po nedavni odločitvi hrvaškega parlamenta, da iz ustave črta omembo Slovencev kot narodne manjšine. Komisija je državnemu zboru, ki naj bi o tej problematiki razpravljal še danes, posredovala tri predloge sklepov, ki naj jih sprejme. Komisija DZ poziva, naj izrazi začudenje in presenečenje nad spremembo hrvaške ustave, naj ugotovi, da Slovenija nima sistemsko urejenega odnosa do Slovencev izven Slovenije, kar se negativno odraža na njihovem položaju, zato naj DZ pozove vlado k pripravi predloga zakona ali nacionalnega programa o odnosu do Slovencev po svetu. Komisija je DZ tudi predlagala, naj pozove vlado, da zagotovi Slovencem na Hrvaškem materialno in moralno podporo, da se bodo lahko ohranjali in razvijali kot slovenska skupnost.
Davek na dodano vrednost vznemiril Hrvate
18. 12. 1997 08.19
Novi enotni davek na dodano vrednost v višini 22 odstotkov, ki naj bi v letu 1998 na Hrvaškem nadomestil in poenotil vse dosedanje dodatne davke, je zelo vznemiril hrvaško prebivalstvo in javnost. Kritikam se je pridružil tudi hrvaški tisk, ki je bil doslej vladnim ukrepom večinoma naklonjen, saj bodo z enotnim davkom obdavčeni tudi vsi časniki in revije. Ukrep bo prizadel tudi vse prebivalce Hrvaške, ki bodo želeli kupovati v tujini, saj bodo po novem letu poleg vseh običajnih carinskih obveznosti dolžni plačevati državi še 22-odstotni davek. Zadnje raziskave javnega mnenja kažejo, da je kar 66 odstotkov hrvaškega prebivalstva nenaklonjenega davku na dodano vrednost, kar pa hrvaškega finančnega ministra Borislava Škegra ni omajalo v prepričanju, da bo davek prinesel veliko finančnih olajšav in zato zavrača vsakršno možnost kompromisa.
Italijanski predsednik Scalfaro v Zagrebu
17. 12. 1997 09.56
Italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro bo danes spregovoril v hrvaškem saboru. Sinoči je imel po prihodu v Zagreb pogovore na štiri oči s hrvaškim predsednikom Franjom Tuđmanom. Sestali sta se tudi delegaciji Hrvaške in Italije pod vodstvom obeh predsednikov. Hrvaška je poudarila, da kot srednjeevropska in sredozemska država pričakuje italijansko podporo pri vključevanju v evroatlanstske integracije, kar je druga stran potrdila.
Slovenska manjšina na Hrvaškem: priznana, a ne ustavna
17. 12. 1997 09.21
Da bi se glede na stalne odzive slovenskih medijev in na uradne ocene iz Slovenije "izognil kakršnimkoli nadaljnjim nejasnostim in nerazumevanju", je urad za informiranje Republike Hrvaške izdal obvestilo, v katerem pojasnjuje vzroke za spremembe hrvaške ustave, ki jih je 12. decembra izglasoval hrvaški parlament in po katerih slovenska narodna manjšina ni omenjena v besedilu preambule spremenjene ustave. V njem je zapisano, da želi hrvaška vlada poudariti, da sprejemanje omenjenih ustavnih odredb ne bo imelo negativnega vpliva na status slovenske manjšine na Hrvaškem, ter da namerava še naprej pomagati slovenski manjšini s ciljem ohranjanja njene identitete ter zaščite njenih manjšinskih pravic. Hrvaška vlada bo na podlagi predhodnih pozitivnih izkušenj s podobnim sporazumom z Italijo in Madžarsko slovenski vladi ponudila predlog dvostranskega sporazuma o vzajemni zaščiti manjšin.
Maloobmejni prehod med Hrvaško in ZRJ
14. 12. 1997 11.44
Danes je začel veljati sporazum o meloobmejnem prometu med Hrvaško in ZR Jugoslavijo, tako da prebivalci obmejnih območij obeh držav z ustreznimi propustnicami lahko brez potnih listov tri dni bivajo v obmejnem pasu sosedne države.
Sredi januarja vzhodna Slavonija preide v hrvaške roke
06. 12. 1997 10.59
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je v poročilu Varnostnemu svetu sinoči predlagal, da naj bi 15. januarja prihodnje leto uprava vzhodne Slavonije kot predvideno prešla v roke Hrvaške. Obenem je Annan predlagal, da bi na območju največ za devet mesecev ostalo 180 pripadnikov mednarodne civilne policije. Vzhodna Slavonija, ki so jo v vojni zavzeli Srbi, je bila doslej pod začasno upravo Združenih narodov. Vodja začasne uprave William Walker bo do 15. januarja postopno predal posle hrvaškim oblastem.
Iz Pentagonale v Srednjeevropsko pobudo
27. 11. 1997 11.51
V Sarajevu bo v petek in v soboto potekalo srečanje predsednikov vlad Srednjeevropske pobude - integracije, ki šteje 16 članic, letos pa ji predseduje Bosna in Hercegovina.
Hrvatje z osebno izkaznico preko italijanske meje
14. 11. 1997 00.00
Po dogovoru med slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom, Borisom Frlecom in Matetom Granićem, je slovenski minister za notranje zadeve Mirko Bandelj vsem policijskim obmejnim postajam poslal obvezno navodilo, da državljani Republike Hrvaške lahko prestopajo slovensko-hrvaško in italijansko-slovensko mejo oziroma slovensko-italijansko mejo z osebnimi izkaznicami, piše današnji reški Novi list. Tiskovni predstavnik slovenskega notranjega ministrstva je za Novi list izjavil, da to ugodnost za hrvaške državljane že izvajajo na vseh mejnih prehodih, čeprav sporazum oziroma dopolnitev sporazuma o ukinitvi vizumov med Slovenijo in Hrvaško še ni ratificiran.
Obnovili železniški promet med ZRJ in Hrvaško
11. 11. 1997 00.00
Po več kot šestih letih je iz Vinkovcev krenil vlak proti Šidu. Tako so vnovič vzpostavili redni železniški promet med Hrvaško in ZR Jugoslavijo. Na progi bosta vozila dva vlaka dnevno, ki bosta imela v obeh krajih zvezo z vlaki, namenjenimi v notranjost Hrvaške oziroma ZRJ. Potnik na progi Zagreb-Beograd bo moral presesti dvakrat, prvič v Vinkovcih, nato pa na meji.
Za boljše sodelovanje med Slovenijoo, Italijo in Hrvaško
22. 09. 1997 00.00
Ob koncu mednarodnega posvetu Jadran v Evropi, ki je potekal na Brionih, so udeleženci poudarili, da bi morale hrvaške, slovenske in italijanske državne ustanove, pristojne za ribolov, več sodelovati ne dvostranski in večstranski ravni, da bi rešili skupne težave v zvezi z ribolovom na Jadranu. Rezultati skupnih pogovorov bi morali biti podlaga za sprejemanje odločitev o količini ulova v Jadranu, so ugotovili udeleženci. Posebno so poudarili pomen skupnega znanstvenega projekta Medits, ki ga financira EU, v okviru katerega spremljajo trideset gospodarsko pomembnih ribjih vrst. Razpravljali so tudi o delu državnih ustanov, pristojnih za morski ribolov, ter izmenjavi predpisov s področja ribolova, katerega namen je učinkovitejši nadzor na morju in preprečevanja ribolova na črno.