hrvaškega
Kancler Schüssel jutri v Zagrebu
05. 10. 2000 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel bo jutri odpotoval na enodnevni uradni obisk v Zagreb, kjer naj bi se sestal s hrvaškim premierom Ivicom Račanom in predsednikom Stipetom Mesićem. Avstrija je po nedavnem obisku hrvaškega zunanjega ministra Tonina Picule na Dunaju izrazila pripravljenost, da pomaga Hrvaški pri procesu stabilizacije in pridruževanja Evropski uniji.
Minister Marinček pri hrvaškem kolegu
05. 10. 2000 00.00
Minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček se bo na povabilo hrvaškega ministra za znanost in tehnologijo Hrvoje Kraljevića v sredo, 11. oktobra, z delegacijo mudil na uradnem obisku v Zagrebu. Glavni namen srečanja je preučiti možnosti za poglobitev že zdaj zelo dobrega dvostranskega sodelovanja ter možnosti sodelovanja na multilateralnem področju.
Sojenje v Zagrebu preloženo
03. 10. 2000 00.00
Na zagrebškem občinskem sodišču so na 17. oktober preložili za danes
HDZ zahtevala razpis novih volitev
30. 09. 2000 00.00
Potem, ko je hrvaški predsednik Stipe Mesić včeraj upokojil sedem generalov, ker so kritično ocenili vladni načrt o sojenju vojnim zločincem, je opozicijska Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) danes zahtevala razpis novih volitev, Mesićevo vlado pa označila kot komunistično in protihrvaško.
Meja v Piranskem zalivu je že narisana?
28. 09. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo je zanikalo pisanje novinarja Vlada Zagorca v včerajšnji izdaji Večernjega lista pod naslovom Meja v Piranskem zalivu je že narisana. Ministrstvo poudarja, da hrvaškim oblastem doslej ni bil predan še noben dokument, ki bi zarisoval mejo v Piranskem zalivu, zato navedbe novinarja ne držijo. Po trditvah hrvaškega dnevnika je vest, da je predlog hrvaško-slovenske morske meje že na papirju, potrdil tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Narisana naj bi bila tako, da zadovolji tako hrvaški interes, da zadrži neposredno mejo z Italijo, kot tudi interes Slovenije za neposreden dostop iz slovenskega teritorialnega morja do mednarodnih voda Jadrana in za celovitost Piranskega zaliva.
Okrepili varovanje hrvaškega premiera
27. 09. 2000 00.00
Po številnih grožnjah, ki jih je v zadnjem času prejel hrvaški premier Ivica Račan, so okrepili njegovo varovanje, so za francosko in hrvaško tiskovno agencijo, AFP in Hina, potrdili iz premierovega urada. Račan se bo odslej vozil v blindiranem avtomobilu BMW, vendar le na potovanjih izven Zagreba, v Zagrebu pa bo še naprej uporabljal staro službeno vozilo. Kot je poročala AFP, so v uradu potrdili tudi pisanje nekaterih hrvaških časnikov, ki so poročali, da bodo premierovi telesni stražarji nosili neprebojne jopiče. O vrstah groženj pa v uradu niso želeli natančneje govoriti. Hrvaški predsednik Stipe Mesič je že na začetku meseca sporočil, da je prejel smrtne grožnje, premier Račan pa je dejal, da so v istem času grozili tudi njemu. Grožnje so se pojavile nekaj dni po bombnem napadu na Milana Levarja, pričo Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Nacionalisti novo hrvaško levosredinsko vlado kritizirajo zaradi njenega sodelovanja s sodiščem v Haagu. Vlada je namreč sklenila, da bo sodelovala pri preiskavah o krivcih za vojne zločine.
Hrvaški reprezentant Biščan v Liverpool
26. 09. 2000 00.00
Hrvaški nogometaš Igor Biščan, član zagrebškega Dinama, naj bi v naslednjih mesecih prestopil k angleškemu Liverpoolu, poročajo angleški časniki. Po pisanju Daily Maila naj bi Liverpool zanj odštel 4,5 milijona angleških funtov, medtem ko Guardian poroča o znesku šestih milijonov. Za hrvaškega reprezentanta naj bi se zanimala tudi Juventus in Barcelona, a naj bi bila ponudba Liverpoola finančno najugodnejša. Biščan naj bi v Liverpool prispel 15. decembra, s čimer mu bo omogočeno, da za Dinamo igra do konca jesenskega dela hrvaškega prvenstva.
Šempetrske odbojkarice okrepljene
25. 09. 2000 00.00
Odbojkarice šempetrskega B&L Utripa bodo novo sezono državnega prvenstva drugič v novejši zgodovini začele v elitnem prvoligaškem razredu. Pred dvema letoma so se enkrat že uvrstile v 1. DOL, a bolj po naključju, takratne razmere pa jim nikakor niso dovoljevale upanja na obstanek med najboljšimi. V letošnjo sezono gredo okrepljene in s precejšnjim upanjem, da se bodo dokončno uveljavile v slovenskem odbojkarskem prostoru.
Preverjanje poslovanja v Elektro Ljubljana
25. 09. 2000 00.00
Po informacijah iz ministrstva za gospodarske dejavnosti že nekaj časa preverjajo poslovanje javnega podjetja Elektro Slovenija pod nekdanjim direktorjem Ivom Baničem. Baniču očitajo, da naj bi prejemal provizije od prodaje tistega dela električne energije iz jedrske elektrarne Krško, ki jo je podjetje Eles pred dvema letoma namesto na Hrvaško, začelo prodajati na evropskem trgu.
Na mejah s Slovenijo ni železne zavese
23. 09. 2000 00.00
Pomočnik hrvaškega notranjega ministra za področje policije Vladimir Faber je v današnji izdaji zagrebškega Vjesnika odločno zanikal poročanje nekaterih hrvaških medijev, da slovenske obmejne oblasti od 1. septembra dalje na meji s Hrvaško izvajajo določila schengenskega sporazuma. Ob tem je poudaril, da za hrvaške državljane od 1. septembra ne veljajo nobeni posebni ukrepi in da v Slovenijo še vedno lahko vstopajo z osebnimi izkaznicami.
Andabakova aretacija zaradi mamil le pretveza
21. 09. 2000 00.00
Odvetnik generala bosanskih Hrvatov Ivana Andabaka, Krešimir Krsnik, je danes dejal, da je aretacija Andabaka pod obtožbo trgovanja z mamili bila le maska, dokler se haaško Mednarodno sodišče za nekdanjo Jugoslavijo ne odloči, kaj bi z njim. Krsnik je dejal, da so nedavne izjave vodje misije ZN v BiH Jacquesa Kleina in medijske dezinformacije služile "destabilizaciji hrvaškega naroda pred novembrskimi volitvami v BiH". Poleg tega je zavrnil kakršnokoli Andabakovo povezanost z umorom pomočnika notranjega ministra Federacije BiH Joze Leutarja in dodal, da Andabak v zadnjih dveh letih ni bil na ozemlju BiH. Krsnik je opozoril, da so 10. septembra Hrvaško obiskali predstavniki haaškega sodišča, in da je "sedaj jasno, da so prišli zaradi aretacije Andabaka", ta pa je bil prijet dva dni kasneje.
Haaško sodišče na obisku
18. 09. 2000 00.00
Trije sodniki haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) bodo jutri začeli tridnevni uradni obisk na Hrvaškem. Njihov obisk po besedah predstavnikov urada haaškega sodišča v Zagrebu ni povezan s primeri, ki so trenutno v obravnavi na sodišču v Haagu, temveč bodo trije sodniki predstavili delo in izkušnje sodišča. Sodniki, ki bodo obiskali Hrvaško, so člani sodnega sveta, ki bo vodilo sojenje Hrvatoma Mladenu Naletiliću in Vinku Martinoviću, ki sta obtožena vojnih zločinov na območju Mostarja.
Mesić napovedal obračun z vojnimi zločinci
15. 09. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je po velikopotezni aretaciji vojaških oficirjev in oficirjev tajne obveščevalne službe napovedal "obračun" z vojnimi zločinci. Za hrvaški tednik Globus je Mesić povedal, da so akcijo dolgo pripravljali, kot to delajo profesionalci. Poudaril je, da je bila akcija očitno učinkovita. Dodal je, da mora sedaj sodstvo raziskati vsa dejstva.
Vrnitev beguncev je ključ za trajno stabilnost Balkana
12. 09. 2000 00.00
Predsednik hrvaškega sabora Zlatko Tomčič je pred današnjim začetkom dvodnevne konference predsednikov parlamentov držav Pakta stabilnosti za JV Evropo poudaril, da je vrnitev beguncev ključ za trajno stabilnost Balkana. Poleg gospodarskih projektov, razvoja infrastrukture in odprtja tega območja tujim vlaganjem je zelo pomembna vrnitev približno dveh milijonov beguncev na domove, je po sinočnjem srečanju s koordinatorjem pakta stabilnosti Bodom Hombachom poudaril Tomčič.
Pivovarna Laško in Radenska o nakupu Prerade
06. 09. 2000 00.00
Potem ko je uprava Ljubljanske borze včeraj začasno zaustavila trgovanje z rednimi delnicami Pivovarne Laško in Radenske, sta ti dve družbi danes skladno s slovenskim zakonom o trgu vrednostnih papirjev in pravili Ljubljanske borze javno objavili podrobnosti. Neobjava podrobnosti o domnevno sklenjenem poslu je bila namreč razlog za zaustavitev trgovanja, borza pa je s tem želela zaščititi interese investitorjev. Kot sta skupaj zapisali družbi, je bila Pivovarna Laško 31. avgusta letos izbrana po sklepu hrvaškega sklada za privatizacijo kot kupec delniške družbe Prerada Split in pridobila pravico do nakupa delnic ter tako postala lastnica 63 odstotkov osnovnega kapitala te družbe. V lastniški strukturi Prerade iz Splita je udeležena tudi Radenska iz Radencev, ki ima v lasti 20 odstotkov osnovnega kapitala te družbe.
Pivovarna Laško kupila splitsko pivovarno
03. 09. 2000 00.00
Pivovarna Laško je od hrvaškega sklada za privatizacijo kupila splitsko podjetje Prerada, v okviru katerega posluje tudi uspešna Jadranska pivovarna, znana po proizvodnji nemškega piva kaltenberg. Pivovarna Laško je za 40-odstotni delež Prerade odštela približno 40 milijonov hrvaških kun, piše današnji Večernji list.
Grožnje hrvaškemu predsedniku Mesiću
02. 09. 2000 00.00
Hrvaškemu predsedniku Stipetu Mesiću je neka doslej neznana skrajna skupina, imenovana Hrvaška revolucionarna bratovščina, zagrozila z bombnim napadom. Grozilni faks naj bi v urad predsednika prispel minuli teden, le dan po atentatu na pričo haaškega sodišča Milana Levarja, ki je razkril hrvaške vojne zločine in obtoževal visoke hrvaške častnike, da so pripravili številne likvidacije Srbov v Gospiću. Predsednik Mesić sicer velja za odločnega zagovornika hrvaškega sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
"Ljubimec" Hingisove ostaja v zaporu
29. 08. 2000 00.00
Dubravko Rajčević, 45-letni "ljubimec" švicarske teniške zvezdnice Martine Hingis, bo ostal v zaporu na Floridi, saj je odločno zavrnil možnost, da bi se svoje "velike ljubezni" izogibal na dolgo in široko več kot dve leti. Rajčevića so priprli 30. marca letos na teniškem turnirju v Key Biscaynu, po priloženi varščini tisoč ameriških dolarjev pa so ga takoj izpustili. Strast za številko ena ženske teniške lestvice WTA pa je bila za 45-letnega konstruktorja ladij hrvaškega rodu z avstralskim potnim listom vendarle prevelika, tako da so ga zaradi zalezovanja in pisanja ljubezenskih pisem z neprimerno vsebino 1. aprila vnovič priprli. Po mnenju sodnega izvedenca je Rajčević shizofrenik, kljub temu pa je okrožni sodnik mnenja, da je sposoben prisostvovati sojenju, ki je napovedano za 18. september. Ameriška zvezna država Florida je sicer zahtevala preložitev sojenja, ker čaka na odločitev prizivnega sodišča, ki bo podalo mnenje o možnem pričanju Hingisove prek satelitske povezave. Hingisova je že odklonila možnost, da bi zoper Rajčevića osebno pričala na sodišču, saj ima ravno v tem času veliko poslovnih dejavnosti.
Večernji list bo kupila avstrijska Styria
26. 08. 2000 00.00
Podpredsednik hrvaške vlade Slavko Linić je včeraj potrdil, da so s Caritas Fundom dosegli dogovor o prodaji hrvaškega dnevnika Večernji list avstrijskemu medijskemu koncernu Styria. Približno štiri milijone nemških mark, pridobljenih v tej transakciji, bo nakazano na račun hrvaške države, sredstva pa bodo blokirana dokler sodstvo ne bo presodilo o morebitnih nepravilnostih pri privatizacije tega dnevnika.
Virtualni koncert iz treh hrvaških mest
25. 08. 2000 00.00
Hrvaške telekomunikacije v sodelovanju z agencijama Premisa in Digitel 5. septembra pripravljajo edinstven virtualni koncert z uporabo tehnologije ISDN, ki si ga bodo gledalci lahko ogledali tako na internetu kot na televiziji. Podobe in zvok bodo istočasno prenašali iz treh največjih hrvaških mest - Zagreba, Splita in Reke. Na odru Hrvaškega narodnega gledališča na Reki bo nastopil hrvaški pevec Gibonni, ki ga bosta spremljala makedonski kitarist Vlatko Stefanovski iz studia v Zagrebu in pevski zbor Cambi na odprtem odru v Splitu. Glasbeniki na različnih prizoriščih bodo med seboj povezani s tehnologijo ISDN. Na osrednjem odru v reškem gledališču si bo dogodek ogledalo 500 povabljenih gostov, ostali pa ga bodo lahko spremljali na televiziji ali pa preko interneta.
Direktor ITF Cimperšek v Zagrebu
23. 08. 2000 00.00
Direktor Mednarodne ustanove - fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min Jernej Cimperšek se je danes v Zagrebu srečal s predsednikom sveta Hrvaškega centra za razminiranje Draženom Budišo. Na pogovorih sta sodelovala tudi direktor Hrvaškega centra za razminiranje Damir Goršeta in predstavnik hrvaškega zunanjega ministrstva Zoran Milovanovič. Na skupni novinarski konferenci so sogovorniki največ pozornosti namenili dosedanjemu delovanju ITF in odpiranju predstavništva fundacije na Hrvaškem. Preučili so tudi možnosti zbiranja novih donacij za proces razminiranja na Hrvaškem.
Picula zahteva nujno zamenjavo hrvaškega veleposlanika v Rimu
13. 08. 2000 00.00
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula je od hrvaškega veleposlanika v Italiji Davorina Rudolfa zahteval, naj nemudoma odstopi s položaja, ker je javno ostro kritiziral nedavne zamenjave 35 hrvaških veleposlanikov in konzulov, v današnji izdajah pišeta hrvaška dnevnika Novi list in Večernji list. Picula je omenjeno odločitev sprejel zaradi Rudolfovega pogovora za petkovo izdajo hrvaškega dnevnika Slobodna Dalmacija, v katerem je hrvaški veleposlanik v Rimu dejal, da Picula izvaja politično čistko med veleposlaniki.
Hrvati za vstop v EU
07. 08. 2000 00.00
Raziskava hrvaškega ministrstva za evropske integracije je pokazala, da kar 77,6 odstotka Hrvatov meni, da bi se morala njihova država čimprej vključiti v Evropsko unijo. Proti vstopu jih je le 7,9 odstotka. Hrvaški minister za evropske integracije Ivan Jakovčić napoveduje, da bo Hrvaška za vstop v petnajsterico pripravljena do leta 2006, že v prvi polovici prihodnjega leta pa naj bi Zagreb z Brusljem podpisal pridružitveni sporazum. Čeprav so Hrvati, kot kaže raziskava, zelo naklonjeni EU, pa so o njej slabo obveščeni. Več kot tretjina vprašanih je namreč menila, da o uniji vedo premalo, skoraj 20 odstotkov pa jih je priznalo, da so za EU že slišali, vendar ne vedo, kaj to pravzaprav je. Od morebitnega vstopa v unijo se večina vprašanih (74,8 odstotkov) nadeja povišanja življenjskega standarda, skoraj 80 odstotkov jih je prepričanih, da bi vstop pospešil gospodarski razvoj. Slabo mnenje o EU ima po raziskavi hrvaškega ministrstva za evropske integracije le 6,2 odstotka Hrvatov.
V Motovunu zmagal film Stephena Daldryja
06. 08. 2000 17.15
Glavno nagrado filmskega festivala v istrskem mestecu Motovun, propeler Motovuna, je sinoči prejel film Billy Elliot britanskega režiserja Stephena Daldryja. S presojo žirije so se strinjali tudi gledalci, saj so film o dečku, ki je očetove boksarske rokavice zamenjal za baletne čeveljce, po projekciji nagradili z bučnim aplavzom. Z enakim navdušenjem so sprejeli tudi režiserja in glavnega igralca Jamia Bella, ki sta bila gosta festivala, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Petdnevni festival, ki se je končal včeraj, je dnevno obiskalo več tisoč gledalcev, vstopnice za včerajšnji zaključni večer pa so bile razprodane že dva dni prej. Po slovesni podelitvi nagrad se je motovunski festival sklenil z zmagovalnim filmom letošnjega berlinskega filmskega festivala Magnolija režiserja Paula Thomasa Andersona.
Slovesnosti na Hrvaškem
06. 08. 2000 08.58
V Kninu so včeraj pripravili osrednjo prireditev v počastitev hrvaškega nacionalnega praznika, dneva domovinske hvaležnosti, na zagrebškem pokopališču Mirogoj so vence položili predstavniki hrvaške vlade, predsednika republike, obrambnega in notranjega ministrstva, sabora in samega mesta Zagreb, slovesno pa je bilo tudi v Vukovarju. Z dnevom domovinske hvaležnosti se na Hrvaškem spominjajo na operacijo Nevihta, v kateri so hrvaške sile leta 1995 porazile uporne krajinske Srbe. Hrvaški premier Ivica Račan je na slovesnosti na Mirogoju dejal, da je dan domovinske hvaležnosti ''dan, ki simbolizira odnos do vseh tistih, ki so pripomogli v borbi za hrvaško neodvisnost, posebej v oboroženem boju proti velikosrbskem agresorju''.
Slovesnosti na Hrvaškem
06. 08. 2000 00.00
V Kninu so včeraj pripravili osrednjo prireditev v počastitev hrvaškega nacionalnega praznika, dneva domovinske hvaležnosti, na zagrebškem pokopališču Mirogoj so vence položili predstavniki hrvaške vlade, predsednika republike, obrambnega in notranjega ministrstva, sabora in samega mesta Zagreb, slovesno pa je bilo tudi v Vukovarju. Z dnevom domovinske hvaležnosti se na Hrvaškem spominjajo na operacijo Nevihta, v kateri so hrvaške sile leta 1995 porazile uporne krajinske Srbe. Hrvaški premier Ivica Račan je na slovesnosti na Mirogoju dejal, da je dan domovinske hvaležnosti ''dan, ki simbolizira odnos do vseh tistih, ki so pripomogli v borbi za hrvaško neodvisnost, posebej v oboroženem boju proti velikosrbskem agresorju''.
ITF uspešno na Hrvaškem
04. 08. 2000 00.00
Z denarjem, ki ga je zbral Mednarodni sklad za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) - upravlja ga Slovenija -, so na Hrvaškem doslej razminirali 1,5 milijona kvadratnih metrov površin. Po podatkih ITF bodo do konca leta mine odstranili z nadaljnjega milijona kvadratnih metrov površin. Direktor sklada Jernej Cimperšek s sodelavci je danes obiskal območje Čiste Velike in Čiste Male v šibensko-kninski županiji, kjer v projektih razminiranja sodeluje ITF. Srečal se je tudi s predstavniki Hrvaškega centra za razminiranje. Po besedah Cimperška s hrvaškim centrom in Centrom za razminiranje BiH pripravljajo skupen projekt za odstranitev min z obeh bregov Save, ki ga bodo posredovali EU. Kot je znano, je EU že pred dvema letoma v sklad ITF obljubila donacijo milijon takratnih ekujev, a denarja še vedno ni na računu sklada.
ITF uspešno na Hrvaškem
03. 08. 2000 20.46
Z denarjem, ki ga je zbral Mednarodni sklad za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) - upravlja ga Slovenija -, so na Hrvaškem doslej razminirali 1,5 milijona kvadratnih metrov površin. Po podatkih ITF bodo do konca leta mine odstranili z nadaljnjega milijona kvadratnih metrov površin. Direktor sklada Jernej Cimperšek s sodelavci je danes obiskal območje Čiste Velike in Čiste Male v šibensko-kninski županiji, kjer v projektih razminiranja sodeluje ITF. Srečal se je tudi s predstavniki Hrvaškega centra za razminiranje. Po besedah Cimperška s hrvaškim centrom in Centrom za razminiranje BiH pripravljajo skupen projekt za odstranitev min z obeh bregov Save, ki ga bodo posredovali EU. Kot je znano, je EU že pred dvema letoma v sklad ITF obljubila donacijo milijon takratnih ekujev, a denarja še vedno ni na računu sklada.
10 do 12 metrov dolg kit pred Makarsko
03. 08. 2000 08.05
Hrvaški center za obveščanje je sporočil, da so včeraj dopoldne pred Makarsko v južni Dalmaciji opazili od 10 do 12 metrov dolgega kita. Strokovnjaki hrvaškega naravoslovnega muzeja v Zagrebu menijo, da je kit najverjetneje mladič ''velikega'' kita, ki v Jadransko morje občasno priplava iz Ligurskega morja. Kit naj bi se prehranjeval s planktonom, ljudem pa naj bi bil popolnoma nenevaren.
Preiskava proti generalu Stipetiću
02. 08. 2000 16.05
Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je sprožilo preiskavo proti načelniku generalštaba hrvaške vojske, generalu Petru Stipetiću. Osumljen je zločinov, ki naj bi jih storil nad srbskimi civilisti v vojaški akciji Nevihta leta 1995, poroča hrvaški tednik Globus. Po trditvah Globusa, ki se sklicuje na vire v hrvaškem državnem vrhu, diplomatske kroge v Zagrebu in vire, ki so blizu haaškemu sodišču, je sodišče pred nekaj meseci uvedlo preiskavo proti Stipetiću, ker je leta 1995 v vojaški akciji Nevihta poveljeval hrvaški vojski na območju Banije in Korduna. Po podatkih hrvaškega helsinškega odbora je bilo na omenjenem območju po Nevihti ubitih ali pogrešanih 267 srbskih civilistov. Globus še poroča, da je o uvedbi preiskave proti Stipetiću konec maja hrvaški državni vrh obvestila glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte. O morebitni vložitvi obtožnice proti generalu Stipetiću pa naj bi odločili septembra. Hrvaški tisk je pred tem poročal, da je haaško sodišče zaradi zločinov nad srbskimi civilisti v akciji Nevihta uvedlo preiskave še proti trem drugim generalom hrvaške vojske Mirku Norcu, Anteju Gotovini in Ivanu Čermaku.