hubert
Razglašena listina EU o pravicah
07. 12. 2000 00.00
Z razglasitvijo listine EU o temeljnih človekovih pravicah se je v Nici uradno začelo vrhunsko zasedanje petnajsterice. Listina je prvi dokument, ki integralno opredeljuje temeljne pravice in svoboščine državljanov EU, vendar njen status ostaja zgolj na ravni politične deklaracije, saj kljub pritisku Evropskega parlamenta in Evropske komisije članice niso dosegle soglasja, da bi postala pravno zavezujoča. Listino so v Nici slovesno podpisali predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine, predsednik Evropske komisije Romano Prodi in, v imenu predsedstva EU, francoski zunanji minister Hubert Vedrine. Listina v 54 členih razčlenjuje šest osnovnih temeljnih vrednot: dostojanstvo, svoboščine, enakopravnost, solidarnost, državljanstvo in načela pravičnega sodstva. Poleg klasičnih civilnih in političnih pravic opredeljuje še temeljne ekonomske in socialne pravice in zajema vprašanja določenih pravic, ki jih odpira razvoj novih tehnologij.
Mednarodni dan invalidov
01. 12. 2000 00.00
Ob mednarodnem dnevu invalidov in 80. obletnici organiziranosti slepih in slabovidnih v Sloveniji sta Svet invalidskih organizacij Slovenije in Zveza slepih in slabovidnih pripravila slavnostno prireditev z naslovom V svetlobo. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik države Milan Kučan, ki je ob tej priložnosti poudaril, da bomo tretjega decembra na stari celini zabele žili evropski dan invalidov z geslom Recimo NE diskriminaciji. To geslo ter misel iz dokumenta OZN ob razglasitvi mednarodnega leta kulture miru, da je potrebno spoštovati kulturo raznolikosti, nas po njegovih besedah obvezuje k polnemu uresničevanju pravic posameznika, ne glede na razlike v družbenem položaju in tudi ne glede na takšno ali drugačno telesno prizadetost.
Zasedanje ministrov EU
20. 11. 2000 00.00
Zunanji ministri Evropske unije so na zasedanju v Bruslju na splošno podprli pred kratkim izdelano širitveno strategijo, v kateri je Evropska komisija predvidela, da se bodo pristopna pogajanja z najbolj pripravljenimi kandidatkami za članstvo končala v letu 2002. Datuma petnajsterica sicer ni vzela za zavezujočega, unija pa bo v pristopu fleksibilna. Tako je po zasedanju opozoril predsedujoči ministrskemu svetu, vodja francoske diplomacije Hubert Vedrine.
Konferenca držav članic EU
15. 11. 2000 00.00
V francoskem Marseillu se je začela dvodnevna ministrska konferenca držav članic EU in desetih sredozemskih držav. Konference se v znak protesta zaradi udeležbe Izraela nista udeležila zunanja ministra Sirije in Libanona, nepričakovano pa na srečanju kot opazovalka sodeluje tudi Libija. EU je pred začetkom konference sredozemskim državam odobrila nov paket pomoči MEDA II v višini 5,35 milijarde evrov za obdobje od leta 2000 do 2006.
EU ukinila del sankcij proti ZRJ
09. 10. 2000 00.00
Evropska unije je danes, dobrih štirinajst dni po porazu Slobodana Miloševića na predsedniških volitvah v ZRJ, ukinila del sankcij proti Beogradu in napovedala vrsto ukrepov za pomoč in krepitev stikov s to državo. Članice so poleg tega izrazile namen, da bodo obnovile in normalizirale diplomatske odnose z ZRJ, državo pa spodbudile, naj začne proces sprave s sosednjimi državami ter jo v tem kontekstu povabili na vrhunsko zasedanje EU in držav jugovzhodne Evrope, ki bo novembra v Zagrebu.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Vedrine o odpravi sankcij
07. 10. 2000 00.00
Evropska unija naj bi uradno odločitev o odpravi gospodarskih sankcij zoper ZRJ sprejela v ponedeljek. Vprašanje odprave sankcij je na dnevnem redu ponedeljkovega srečanja zunanjih ministrov držav članic EU v Luksemburgu pred vrhom EU v francoskem Biarritzu, ki se bo začel v petek, 13. oktobra, je v pogovoru za francosko televizijsko postajo France 3 Aquitaine izjavil francoski zunanji minister Hubert Vedrine.
Djindjić pozval k splošni stavki
29. 09. 2000 00.00
V ZRJ so se sinoči nadaljevali protesti proti režimu jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Na beograjskem Trgu republike se je zbralo približno 60.000 tisoč ljudi, ki želijo pripraviti oblasti v Beogradu do priznanja zmage opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na nedeljskih predsedniških volitvah v ZRJ, je poročal radio B2-92. Demonstracije so potekale tudi v drugih srbskih mestih, nadaljevale pa naj bi se tudi danes. V Nišu se je tako zborovanja udeležilo 20.000 pristašev opozicije, v Novem Sadu 10.000, v Čačku 15.000 ter v v Miloševićevem rojstnem kraju Požarevcu pa 10.000 ljudi. V središču Beograda je Vojislav Koštunica pozval k ponovitvi štetja volilnih lističev. DOS je zborovanje sklicala v okviru poziva k okrepitvi protestov zaradi ponarejenih izidov predsedniških volitev.
Stavke evropskih železničarjev in uradnikov
28. 09. 2000 00.00
V več evropskih državah danes potekajo stavke. Nemški železničarji so davi začeli opozorilno stavko, potem ko je nemška vlada včeraj odložila pogajanja za kolektivno pogodbo. Stavkajo tudi francoski železniški uslužbenci, ki zahtevajo višje plače, ter belgijski državni uradniki in vozniki avtobusov. Zaradi stavke je več tisoč Nemcev danes zamudilo na delo. Pogajanja sindikatov železničarjev z nemško vlado se bodo predvidoma nadaljevala v ponedeljek. Tiskovni predstavnik sindikata Transnet Hubert Kummer je ob tem dejal, da imajo tudi manjše stavke lahko "velik učinek". Na postaji podzemne železnice v Frankfurtu so zaprli glavne tire, tako da so ustavili ves promet podzemne železnice v mestu in okolici. Podobne protestne akcije so potekale tudi v drugih nemških mestih, med drugim v Essnu, Dortmundu, Münchnu, Düsseldorfu, Dresdnu, Erfurtu, Magdeburgu in Rostocku. V Franciji stavkajo vsi sindikati železničarjev, ki zahtevajo dvig plač. To je povzročilo veliko zmedo v prometu, saj vozi zgolj nekaj hitrih vlakov in vlakov na mednarodnih linijah. Iz Pariza so davi poročali o velikih prometnih zastojih na cestah, saj so morali številni prebivalci iz predmestij priti v mesto z avtomobilom. V francoskogovorečem delu Belgije danes stavka približno 85.000 državnih uradnikov, ki po poročanju belgijskega radia zahtevajo višje plače in uvedbo 35-urnega delovnega tedna. V mestu Charleroi na jugu Belgije poteka tudi stavka voznikov avtobusov, ki zahtevajo višje plače.
Novinarja pobegnila muslimanskim skrajnežem
20. 09. 2000 00.00
Dva francoska novinarja, ki so ju več kot dva meseca na otoku Jolo zadrževali pripadniki skrajne muslimanske skupine Abu Sajaf, sta se iz ujetništva rešila s pobegom in sta že odpotovala v Francijo. Novinarja nista ranjena in sta v dobrem zdravstvenem stanju.
Srečanje zunanjih ministrov EU
03. 09. 2000 00.00
Zunanji ministri držav članic Evropske unije (EU) na neformalnem srečanju v francoskem Evianu danes razpravljajo o prihodnosti Evrope z ozirom na načrtovane institucionalne reforme, s katerimi se bo povezava pripravila na širitev. Razpravo o evropski prihodnosti sta z nizom predlogov pred meseci sprožila nemški zunanji minister Joschka Fischer in francoski predsednik Jacques Chirac.
Podpis Varšavske deklaracije
27. 06. 2000 21.53
Zunanji ministri in diplomati več kot sto držav, z izjemo Francije, so danes ob koncu dvodnevne mednarodne konference o demokraciji, ki je potekala v poljski prestolnici, podpisali Varšavsko deklaracijo, ki poudarja univerzalni značaj demokracije.
Konferenca o demokraciji v Varšavi
26. 06. 2000 16.36
V Varšavi se je danes začela dvodnevna mednarodna konferenca o demokraciji, ki se jo udeležujejo zunanji ministri in visoki predstavniki več kot stotih držav. Poljski zunanji minister Bronislaw Geremek je v nagovoru dejal, da je minilo 20 let, odkar je Poljska besedi solidarnost dala novo definicijo.
Začetek nemško-francoskega vrha
19. 05. 2000 21.21
Nemški kancler Gerhard Schröder, francoski predsedniko Jacques Chirac in premier Lionel Jospin so danes prispeli v dvorec Rambouillet pri Parizu. Osrednja tema pogovorov bo prihodnost Evrope. Pogovorov se bosta udeležila tudi zunanja ministra obeh držav Joschka Fischer in Hubert Vedrine.
Francija vztraja pri izolaciji Avstrije
19. 05. 2000 16.15
Francija namerava tudi v času svojega predsedovanja Evropski uniji, ki se bo začelo 1. julija, vztrajati pri diplomatski izolaciji Avstrije. EU je protiukrepe proti Avstriji uvedla ob vstopu svobodnjakov (FPOe) v novo dunajsko vlado. Stališče Pariza je enako kot ga ima večina držav EU, je v pogovoru za radio dejal francoski zunanji minister Hubert Vedrine. Obstaja sicer manjšina držav članic EU, ki se zavzema za omilitev protiukrepov, a večina meni, da je potrebno ohraniti sedanjo držo, je še pojasnil vodja francoske diplomacije.
Trojka EU poziva k pogajanjem
23. 04. 2000 11.15
Delegacija trojke Evropske unije je po včerajšnjem obisku taborišč na severnem Kavkazu in v Čečeniji pozvala k nadaljevanju dialoga z Moskvo.Trojka EU, v kateri sta bila veleposlanika Portugalske in Francije v Moskvi, Jose Luiz Gomez in Hubert Coline de Verdiere, ter predstavnik EU Gilbert Dubois, je poudarila, da od Kremlja pričakujejo veliko dobre volje za politično rešitev vojne v Čečeniji, je danes poročala postaja NTV.
Popisovanje Zoisove zapuščine
09. 03. 2000 20.59
Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede nadaljuje s pred časom zastalim projektom pregledovanja in popisovanja rokopisnega gradiva barona Žige (Sigismunda) Zoisa (1747-1819), razsvetljenega humanista, vplivnega gospodarstvenika, znanstvenika naravoslovca, pesnika in prevajalca ter mentorja in širokogrudnega mecena slovenske kulture. Knjiga Jožeta Faganela, poldrugo desetletje sodelavca omenjenega inštituta, naslovljena Zoisovi rokopisi, vsebuje podatke o še neobdelanem rokopisnem gradivu, ki ga hrani Narodni muzej v Ljubljani in je tja prispelo po 2. svetovni vojni. Njen podnaslov Popis - I ne kaže le, da je pred raziskovalci še veliko dela, ampak med drugim obeta, da bomo o enem ključnih mož slovenske zgodovine 18. in začetka 19. stoletja lahko izvedeli še veliko novega.
Začetek ministrskega zasedanja EU in Rusije
02. 03. 2000 18.07
Ruski zunanji minister Igor Ivanov in visoki predstavniki EU so danes v Lizboni začeli z vrsto dvodnevnih zasedanj. Predstavniki EU nameravajo na zasedanju spregovoriti predvsem o stanju človekovih pravic v Čečeniji in o razmerah na Balkanu.
Jospin podprl palestinsko državo
25. 02. 2000 20.46
Francoski premier Lionel Jospin je na srečanju s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom podprl oblikovanje palestinske države. Arafat se je Franciji zahvalil za vso dosedanjo pomoč. Jospina na dvodnevnem obisku na območjih s palestinsko samoupravo spremlja tudi zunanji minister Hubert Vedrine.
Mednarodna skupnost ne sme popustiti skrajnežem
22. 02. 2000 21.38
Mednarodna skupnost se sme popustiti provokacijam skrajnežem obeh strani v Kosovski Mitrovici, saj bi sicer lahko spodletela njena misija na Kosovu, je danes pred poslanci nacionalne skupščine, spodnjega doma francoskega parlamenta, izjavil francoski zunanji minister Hubert Vedrine.
KFOR aretiral 39 Albancev
14. 02. 2000 14.28
Pripadniki mednarodnih mirovnih enot na Kosovu (KFOR) so po novem valu nasilja v Kosovski Mitrovici do danes zjutraj aretirali 39 kosovskih Albancev in Srba, je danes v Prištini sporočil predstavnik KFOR, podpolkovnik Henning Phillip.
Tuji politiki čestitali ministru Ruplu
11. 02. 2000 13.57
Novemu slovenskemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu so ob prevzemu nalog čestitali številni tuji politiki, so danes sporočili iz kabineta ministra.
Kritike avstrijske koalicije
02. 02. 2000 14.38
Francoski zunanji minister Hubert Vedrine je danes še zaostril grožnjo EU z diplomatsko osamitvijo Avstrije, potem ko so svobodnjaki in ljudska stranka sinoči dosegli dogovor o oblikovanju koalicije. Vedrine je dejal, da bi bila vključitev desničarske FPOe v novo avstrijsko vlado huda napaka, odnosi med Dunajem in Parizom pa bi bili v tem primeru na najnižji možni ravni, je opozoril. Po njegovih besedah bo Francija v EU skrbela za spoštovanje EU pogodb. Vedrine je opozoril, da je Avstrija sama zaprosila za sprejem v unijo, zdaj pa bo morala spoznati, da je EU nosilka določenih vrednot in skupnih projektov.
Vedrine za nadzor Avstrije
31. 01. 2000 12.35
Francoski zunanji minister Hubert Vedrine je danes na radiu France-Inter dejal, da bo v primeru vstopa avstrijskih svobodnjakov (FPOe) Joerga Haiderja v vlado ''Avstrija vsak trenutek nadzorovana, kot še nobena članica EU doslej''.
Bo mandatar Haider?
27. 01. 2000 16.46
Vodja največje avstrijske stranke socialdemokrat Viktor Klima je sinoči nepričakovano napovedal, da bo vrnil mandat za sestavo vlade. Mandatarstvo bo zato od predsednika države že danes zahteval Haider, saj je njegova stranka na volitvah zasedla drugo mesto. Medtem pa svobodnjaki in ljudska stranka nadaljujejo koalicijska pogajanja.
Napeto na Kavkazu
09. 11. 1999 19.21
Rusija se je odločila, da začasno prekine zračne povezave z več severnokavkaškimi mesti in približno desetimi muslimanskimi državami, da bi mednarodnim islamskim teroristom preprečila vstop v Rusijo, je danes, sklicujoč se rusko vlado, poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Sprememba politike do Jugoslavije
04. 11. 1999 21.31
Združene države Amerike so spremenile politiko do Jugoslavije. Ukinitev gospodarskih ukrepov tako zdaj ne pogojujejo več z odstopom Miloševića, pač pa z izvedbo demokratičnih volitev.
Vse močnejši mednarodni pritisk na Rusijo
28. 10. 1999 09.25
Evropska unija je včeraj obsodila nasilje v Čečeniji in pozvala rusko vlado, naj se vrne k političnemu dialogu. Finski minister za zunanjo trgovino Kimmo Sasi je v Evropskem parlamentu v Strasbourgu še dejal, da ruska vlada, kot kaže, nima jasnega načrta za politično rešitev krize.
Placido Domingo bo davek plačal
29. 08. 1999 08.42
Hubert Jobski, tožilec iz Manheima, je sporočil, da so proti tenoristu Placidu Domingu umaknili preiskavo o utaji davkov, potem ko se je pevec strinjal, da bo davek plačal. Preiskava proti Lucianu Pavarottiju in Joseju Carrerasu pa še poteka, je še povedal Jobski.
Vedrine in Fischer na Kosovu
24. 08. 1999 18.40
Joschka Fischer in Hubert Vedrine, zunanja ministra Nemčije in Francije, sta danes prispela na pogovore v Prištino. Sestala sta se z upraviteljem Združenih narodov na Kosovu Bernardom Kouchnerjem, obiskala pa sta tudi Peć ter Đakovico.