huseina
ZDA sestavljajo protiteroristično koalicijo
04. 10. 2001 00.00
Uradna politika Washingtona ostaja boj proti bin Ladnu. ZDA pa so zvezo Nato že obvestile, da bodo potrebovale neomejen dostop do zračnega prostora članic.
Protesti ob prvi obletnici intifade
28. 09. 2001 00.00
Ob prvi obletnici palestinske vstaje so bili ubiti trije Palestinci.
Iraku podaljšali program nafta za hrano
04. 07. 2001 00.00
Varnostni svet Združenih narodov je soglasno za pet mesecev podaljšal program nafta za hrano, v skladu s katerim lahko Irak za prodano nafto kupuje hrano in zdravila. S tem je britansko-ameriški načrt o spremembah sankcijskega režima proti Bagdadu odložen. Po navedbah diplomatskih virov so tudi včeraj potekala pogajanja med Rusijo, ki si prizadeva odpraviti sankcije proti Iraku ter ZDA in Veliko Britanijo, ki sta skušali prodreti z načrtom "pametnih sankcij". Te bi zaostrile sankcije proti režimu Sadama Huseina in hkrati omilile ukrepe za iraško prebivalstvo.
Iraška reprezentanca bo igrala doma
11. 04. 2001 00.00
Nogometne reprezentance Kazahstana, Nepala in Macaa so danes pripotovale v Irak, kjer se bodo z domačo izbrano vrsto pomerile na turnirju šeste aziske skupine v kvalifikacijah za nastop na SP leta 2002. Tako bo Irak prvič po skoraj 11 letih spet gostil tako svojo, kot druge reprezentance. Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je leta 1990, ko so Iračani vdrli v Kuvajt, namreč prepovedala tekme izbrane vrste v državi Sadama Huseina, od takrat pa so jih igrali v sosednji Jordaniji.
Nasilje nad novinarji
19. 03. 2001 00.00
Leta 2000 je med opravljanjem dela po svetu umrlo 24 novinarjev, je navedeno v danes objavljenem sporočilu Odbora za zaščito novinarjev (CPJ). 16 jih je bilo ubitih, storilci pa so večinoma na prostosti, še zlasti v Rusiji in Kolumbiji, so še sporočili iz CPJ. V Kolumbiji so lani ubili 3 novinarje, tako da se je število ubitih novinarjev v tej državi v minulih desetih letih povzpelo na 34. Po tri novinarje so ubili še v Rusiji in v Sierri Leone.
Cheney o politiki do Iraka
05. 03. 2001 00.00
Ameriški podpredsednik Dick Cheney je v pogovoru za televizijo CNN dejal, da bo predsednik George Bush kmalu pojasnil politiko ZDA do Iraka. "V ne preveč oddaljeni prihodnosti bomo sposobni razjasniti kaj je to, kar upamo, da lahko dosežemo v zvezi z Irakom," je dejal Cheney in s tem posredno potrdil, da ZDA nimajo jasne politike do Iraka. Cheney je potožil, da je nova administracija od nekdanje ameriške vlade glede Iraka nasledila zmešnjavo.
Bush opozarja Sadama Huseina
23. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush je na včerajšnji novinarski konferenci v Beli hiši iraškega predsednika Sadama Huseina opozoril, da ZDA ne bodo dopustile, da Irak razvija orožje za množično uničenje ali da ustrahuje svoje sosede. Bush je tokrat prvič jasno in glasno priznal, da ameriško-britansko bombardiranje Iraka pretekli teden ni bila rutinska zadeva, ampak predvsem sporočilo predsedniku Sadamu Huseinu, da bodo ZDA v tej regiji vodile aktivno politiko.
Bush predvsem o Iraku
23. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je domačim novinarjem sinoči odgovarjal na prvi novinarski konferenci v Beli hiši, odkar je pred mesecem dni prevzel svoj položaj. Nakazal je, da bo njegova administracija vodila zunanjo politiko predvsem v skladu z ameriškimi interesi, ne glede na to, kaj o tem misli tujina.
Za pametnejše sankcije proti Iraku
20. 02. 2001 00.00
ZDA in Velika Britanija razmišljata o omilitvi sankcij proti iraškemu režimu, je danes dejal vodja britanske diplomacije Robin Cook. Cook ni pojasnil, za kakšne omilitve gre, vendar naj bi "pametnejše" sankcije onemogočile iraško vojsko, odprle pa bi možnosti za gospodarsko in humanitarno pomoč Iraku. V odgovor na številne kritike ameriško-britanske politike do Iraka je Cook dejal, da je treba mednarodno javno mnenje znova spomniti na stalno nevarnost, ki jo predstavlja Sadam Husein. O "pametnejših" sankcijah se bodo v četrtek v Washingtonu sestali predstavniki Velike Britanije in ZDA. Pogovori o Iraku bodo dan pred srečanjem ameriškega predsednika Georgea Busha in britanskega premiera Tonyja Blaira in malo po začetku turneje državnega sekretarja Colina Powella po Bližnjem vzhodu.
Protiameriški protesti v Iraku
19. 02. 2001 00.00
Organiziranih demonstracij v Bagdadu, na katerih so sežigali ameriške, britanske pa tudi izraelske zastave, se je udeležilo več tisoč ljudi. Iračani so med krivce za petkov napad uvrstil tudi Kuvajt in Saudsko Arabijo, odkoder so poletela zavezniška letala. Ljudje zahtevajo maščevanje. Današnjih protestov se je udeležil tudi George Gallaway, član britanskega parlamenta, ki je na obisku v Bagdadu. Pred tem je v bolnišnici obiskal ranjence, žrtve petkovega napada.
Za Busha je napad rutinski
17. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je sinočnje ameriško-britanske letalske napade v bližini Bagdada označil za rutinske. Na novinarski konferenci je pojasnil, da je bil vzrok za napad, v katerem je bilo ubitih najmanj pet ljudi, zaščita območja prepovedi poletov iraških letal. Bush je odobril napade na iraške komunikacijske in nadzorne točke na severnem delu območja prepovedi poletov, odločitev o napadu pa je sprejel po posvetovanju s poveljniki na kopnem.
Protestniki s paradižnikom nad Blaira
09. 01. 2001 00.00
Nasprotniki mednarodnih sankcij proti Iraku so v Bristolu britanskega premiera Tonyja Blaira v hrbet zadeli s paradižnikom. Blair se je sicer udeležil odprtja nekega kolidža. Protestniki so proti premieru metali tudi pomaranče in drugo sadje. Policija je po dogodku zaradi kršenja javnega reda in miru prijela dve ženski in moškega.
Dvajseta obletnica začetka iraško-iranske vojne
21. 09. 2000 00.00
Po vkorakanju iraške vojske na iransko ozemlje 22. septembra pred dvajsetimi leti se je začela iraško-iranska vojna. Glavni razlogi za eno najdražjih in najbolj krvavih vojn so bila verska nasprotja, obmejni spori in politične razlike. Oboroženi spopadi v Perzijskem zalivu med sovražnima sosedama so zahtevali milijon življenj, po nekaterih podatkih celo več, nobena država pa ni pridobila več ozemlja ali dosegla politične prevlade. Mirovni sporazum, ki sta ga državi pod pokroviteljstvom ZN podpisali leta 1988, temeljnih vprašanj ni rešil. Raketni napadi in obojestranska obtoževanja se še vedno nadaljujejo.
Iraški mediji o grožnjah Albirghtove
16. 09. 2000 00.00
Iraški dnevnik Babel v današnji izdaji piše o grožnjah ameriške državne sekretarke Madeleine Albright, da se bodo ZDA zatekle k sili, če bo Irak zaradi obtožb o kraji nafte skušal ustrahovati Kuvajt. Dnevnik Bebel, ki ga vodi najstarejši sin iraškega voditelja Sadama Huseina, Udaj Husein, je zapisal, da "nismo presenečeni nad izjavami stare čarovnice Albrightove, ki je stegnila svoj grdi jezik proti Iraku".
Kanadska "poroka leta" v Montrealu
15. 09. 2000 00.00
Hčerka nekdanjega kanadskega premiera Briana Mulroneyja se bo poročila s sinom glavnega urednika revije Harper's Magazine Lewisa Laphama, Andrewom. Na poroki, ki naj bi bila v soboto, bo veliko svetovno znanih osebnosti, kanadski tisk pa poroko ocenjuje kot poroko leta. 26-letna Caroline, edina hči nekdanjega premiera in najstarejša od njegovih štirih otrok, študira pravo na univerzi v New Yorku. Njen 28-letni zaročenec Andrew Lapham, ki je do lani delal v neki poslovni banki, je nedavno odprl lastno podjetje. Na poroko, ki bo potekala v neki cerkvi v četrti Westmount v Montrealu, je povabljenih več sto ljudi, med njimi tudi nekdanji ameriški predsednik George Bush in jordanska kraljica Nur, vdova kralja Huseina. Ameriški senator Ted Kennedy je povabilo na poroko odklonil, ker naj bi se je udeležila tudi nekdanja britanska premiera Margaret Thatcher in John Major, kljub temu, da njuna udeležba še ni potrjena.
Deseta obletnica zasedbe Kuvajta
31. 07. 2000 12.22
V sredo, 2. avgusta, bo minilo natanko deset let od vdora iraških sil v Kuvajt in kasneje njegove zasedbe, zaradi katere se je leta 1991 začel drugi vojaški spopad po drugi svetovni vojni, ki so ga zagovarjali Združeni narodi - Zalivska vojna. Varnostni svet Združenih narodov je 6. avgusta na izredni nočni seji sprejel resolucijo št. 660, v kateri je od Iraka zahteval takojšen in brezpogojen umik iz Kuvajta, obenem pa se je odločil za trgovinski, finančni in vojaški bojkot Iraka. Takratni ameriški predsednik George Bush je odredil zamrznitev celotnega iraškega in kuvajtskega premoženja, Irak pa je v odgovor prekinil izplačilo dolgov ZDA. Zavezniške sile so 17. januarja leta 1991 začele vojaški napad na Irak, zalivsko vojno, ki se je končala šest tednov kasneje, 28. februarja, s porazom Iraka. S tem se je končalo tudi sedemmesečna iraška okupacija Kuvajta.
Potrjena smrtna obsodba vodje proiraške vlade
03. 05. 2000 13.43
Kuvajtsko kazensko sodišče je danes potrdilo smrtno obsodbo poveljnika Ala'a Huseina Alija, ki je med iraško okupacijo Kuvajta vodil kratkotrajno marionetno vlado.
Udai Husein izvoljen v parlament
28. 03. 2000 16.40
V Iraku so včeraj potekale parlamentarne volitve, na katerih je približno 9,2 milijona volilnih upravičencev med 512 kandidati izbiralo 220 poslancev 250-članskega parlamenta. Ostalih 30 poslanskih mest pripada trem avtonomnim pokrajinam na severu Iraka, kjer živijo kurdski uporniki in kjer volitve niso potekale.
Cook in Annan o sankcijah proti Iraku
14. 03. 2000 21.38
Osrednja tema pogovorov britanskega zunanjega ministra Robina Cooka in generalnega sekretarja ZN Kofija Annana, ki sta se danes sestala v Londonu, so sankcije proti Iraku. Annan je izrazil očitek, da sankcije povzročajo predvsem trpljenje civilnega prebivalstva.
Irak za povezovanje z ZRJ
07. 03. 2000 16.31
Iraški predsednik Sadam Husein je po poročanju iraškega tiska zapovedal vzpostavitev posebnih političnih, vojaških in gospodarskih odnosov z ZRJ, s čimer se želi zoperstaviti ZDA. Tudi iraški podpredsednik Taha Jasin Ramadan, ki je v Bagdadu sprejel predsednika jugoslovanskega parlamenta, je potrdil omenjeno odločitev Sadama Huseina. Dejal je, da je iraški predsednik ministrom naročil, naj poskrbijo za obsežnejše in plodnejše sodelovanje z ZRJ na področju politike, gospodarstva, vojaških vprašanj in kulture, ''ki bo prijateljskima državama pomagalo pri soočanju s sovražno ameriško politiko''.
James Rubin je vulgaren in dekadenten
03. 03. 2000 08.38
Uradni iraški dnevnik as-Soura je nedavno tiskovnega predstavnika ameriškega State Departmenta Jamesa Rubina označil za vulgarnega in dekadentnega zaradi njegovih obtožb Iraka, ki kažejo na očiten neuspeh ameriške politike, trdi dnevnik. Rubin je iraškega voditelja Sadama Huseina in njegove bližnje sodelavce obtožil, da so se opijali v svojih razkošnih palačah, medtem ko je iraški narod trpel. Ob tem je soprog znane televizijske novinarke postaje CNN Christiane Amanpour pokazal tudi fotografije, posnete iz zraka, ki prikazujejo, kako se iraški voditelji ''v razkošnih palačah opivajo s potoki viskija'', zabavo pa financira nezakonita trgovina z nafto, trdi Rubin. Po mnenju iraškega dnevnika pa lahko takšne izjave izreče samo nekdo, ki je vulgaren in dekadenten.
Začetek mednarodnega filmskega festivala v Kairu
24. 11. 1999 20.46
V egiptovski prestolnici Kairo se je danes začel 23. mednarodni filmski festival, ki bo trajal do 7. decembra in na katerem se bo 23 filmov iz 12 držav potegovalo za nagrado Zlata priramida.
Iransko-iraški mejni prehod ponovno odprt
22. 11. 1999 15.03
Edini iransko-iraški mejni prehod je od včeraj po enem letu ponovno odprt. Doslej ga je prestopilo kakih 800 iranskih romarjev, ki so namenjeni v šiitske svete kraje v Iraku, se je izvedelo danes iz iraških diplomatskih virov v Teheranu.
Ulica kralja Huseina
12. 11. 1999 09.40
Francozi nameravajo eno od najlepših pariških avenij poimenovati po pokojnem jordanskem kralju Huseinu, ki je februarja umrl zaradi raka, je v sredo povedal francoski veleposlanik Bernard Amie v Jordaniji. Avenija, ki teče ravno nasproti Eiffelovega stolpa se bo tako sedaj imenovala Kralj Husein (Roi Hussein).
Komedija na kairskem filmskem festivalu
31. 10. 1999 17.36
Tema letošnjega mednarodnega filmskega festivala v Kairu bo komedija, na njem pa bo po besedah predsednika festivala Huseina Fehmyja tekmovalo 23 filmov iz 12 držav. Triindvajseti kairski filmski festival, ki bo potekal od 24. novembra do 7. decembra, se bo poklonil tudi sovjetski kinematografiji in španskemu režiserju Montxu Armendarizu.
State Department obtožuje Sadama Huseina
14. 09. 1999 14.43
Ameriški State Department je objavil poročilo v katerem iraškega predsednika Sadama Huseina obtožuje laganja in stradanja lastnega ljudstva.
Smrtna obsodba za voditelje študentskih protestov
12. 09. 1999 17.27
V Teheranu so na smrt obsodili štiri domnevne voditelje iranskih študentskih protestov, ki so potekali lani julija, je danes poročal teheranski dnevnik Džomhuri Islami, ki se sklicuje na predsednika teheranskega revolucionarnega sodišča Kolama Huseina Rahbarpurja.
ZDA vložile obtožnico proti Huseinu
19. 08. 1999 17.05
ZDA nameravajo v okviru prizadevanj za zrušitev režima iraškega predsednika Sadama Huseina pred Varnostnim svetom Združenih narodov vložiti obtožnico proti iraškemu voditelju zaradi vojnih zločinov, je danes poročala ameriška televizija CNN.
Poslovilni sprejem za Richarda Butlerja
30. 06. 1999 14.40
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je na poslovilnem sprejemu za Richarda Butlerja dejala, da je Butler, vodja posebne komisije ZN za razorožitev Iraka, opravil izredno delo v izredno težavnem položaju.
Bela hiša zadovoljna z zmago Ehuda Baraka na izraelskih volitvah
18. 05. 1999 10.58
Ameriški predsednik Bill Clinton je zmagovalcu izraelskih volitev za predsednika vlade Ehudu Baraku izrazil prisrčne čestitke in potrdil svojo pripravljenost, da nadaljuje s sodelovanjem pri dokončanju bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Bela hiša se je na tokratnih volitvah vzdržala izražanja podpore, čeprav je potihem upala in celo prispevala k Barakovi zmagi. Njegovo politično kampanjo je namreč vodila ista ekipa svetovalcev, ki je leta 1992 v Belo hišo pripeljala Billa Clintona.