išče
Izšle Beštije Izarja Lunačka
20. 12. 2000 00.00
Živalim, ženskam in drugim beštijam, je zapisano na začetku knjige stripov Izarja Lunačka, in kot je povedal avtor na torkovi predstavitvi svojih Beštij, skozi svoje risbe išče tisto končno mejo, ki ločuje žival in človeka. Naslov Beštije to vsekakor ponazarja, saj so beštije zverine, živali. V njih je zbrano avtorjevo najboljše delo od leta 1995. Knjiga je izšla pri založbi Gyrus, oblikovno opremo pa je prispeval avtor sam in Robi Ilovar.
Policistova puška se je sprožila
19. 12. 2000 00.00
Direktor Policijske uprave Maribor Milan Čuš je novinarjem danes pojasnil okoliščine dogodkov v Godeninski grabi na območju Ormoža v noči s ponedeljka na torek, ko se je enemu od policistov, ki sta poskušala ustaviti dve vozili s prebežniki na slovensko-hrvaški meji, sprožila puška in pri tem smrtno ranila doslej še neidentificiranega begunca, po vsej verjetnosti državljana Irana. Policista sta pripadnika posebne enote Policijske uprave Maribor, ki je včeraj popoldne dodatno okrepila varovanje zelene meje. Okoli 20. ure sta iz hrvaške smeri pripeljali dve osebni vozili, ki sta se na policistov znak najprej ustavili, nato pa hitro odpeljali, eno proti Sloveniji, drugo pa vzvratno nazaj proti Hrvaški. Pri tem je prvo vozilo z ogledalom zadelo enega od policistov, drugega policista pa je vozilo pri vzvratni vožnji povleklo za seboj in se nato zaustavilo v obcestnem jarku.
Gledališče Ane Monro bo spet nastopalo
06. 12. 2000 00.00
Gledališče Ane Monro bo tri sobote v decembru uprizorilo eno svojih najboljših predstav z naslovom Poroka. Prva predstava bo 9. decembra ob 12. uri na Srednji šoli za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani. Ponovitve bodo še 16. in 23. decembra ob istih urah na istem prizorišču.
Sindikati pričakujejo uspešno politiko
05. 12. 2000 00.00
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) imajo do nove vlade Janeza Drnovška pozitivna pričakovanja. Sindikati pričakujejo, da bo vlada vodila uspešno gospodarsko politiko, s katero bi se še naprej ohranjala relativno visoka gospodarska rast, ki je pogoj za ohranjanje delovnih mest.
Djindjić išče mednarodno podporo
04. 12. 2000 00.00
Predsednik srbske Demokratične stranke in eden od voditeljev Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zoran Djindjić je včeraj obiskal Lučane v dolini Preševa na jugu Srbije na administrativni meji s Kosovom, kjer so minuli mesec izbruhnili hudi spopadi med albanskimi uporniki in srbsko policijo. Izjavil je, da jugoslovanska vlada išče podporo mednarodne javnosti "za dokončen obračun z albanskimi uporniki" na tem območju. Policija naj bi tako po besedah Djindjića albanske upornike z območja pregnala takoj po volitvah v Srbiji 23. decembra. Djindjić je še dejal, da bo ZRJ "uporabila vsa dovoljena sredstva v boju proti teroristom." Obenem pa je zagotovil, da policijska akcija ne bo prizadela civilistov. Dodal je še, da bo nova srbska vlada oblikovala krizni štab, ki razmere na območju Preševa, Bujanovca in Medvedje nadziral 24 ur na dan.
Motnje na spletnem omrežju v ZRJ
19. 11. 2000 00.00
Uporabniki spletnega omrežja v ZRJ se zadnje dni soočajo s prekinitvami zvez in velikimi motnjami na spletnem omrežju. Pravi kaos na spletnem omrežju se je začel 2. novembra, vendar je težko priti do pravih informacij o vzrokih in posledicah teh motenj, kajti srbski strežniki neradi javno govorijo o tem problemu, čeprav so po grobih ocenah doslej utrpeli za približno 100.000 nemških mark škode. Škoda ni prizanesla niti Črni gori in še nekaterim državam v regiji, kar je posledica "objestnosti fantov", je poročala zasebna agencija Beta, ki se sklicuje na enega izmed sicer številnih srbskih strežnikov.
Kouchner zapušča svoj položaj
17. 11. 2000 00.00
Vodja prehodne uprave Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) Bernard Kouchner je po poročanju Varnostnemu svetu ZN o poteku lokalnih volitev na Kosovu dejal, da bo ostal na položaju še toliko časa, dokler generalni sekretar ZN Kofi Annan ne najde njegovega naslednika. Kouchner je potrdil, da Annan tako osebo že išče. Ustanovitelj organizacije Zdravniki brez meja je sicer članom VS ZN večkrat omenil, da ga najverjetneje vidijo zadnjič v vlogi vodje misije UNMIK. Kouchner je dejal, da vojna na Kosovu še ni končana in da je vzpostavljanje miru še vedno težavna naloga, kljub uspešnim lokalnim volitvam, ki so jih izvedli 28. oktobra. Po Kouchnerjevem nastopu se je k razpravi prijavilo vseh 15 članov VS, kakor tudi predstavnika Albanije in ZR Jugoslavije.
PSS išče predsednika vlade
14. 11. 2000 00.00
Policijski sindikat Slovenije (PSS) se je odločil za "javno poizvedovanje za predsednikom vlade RS Andrejem Bajukom". Predsednik vlade, ki "domnevno še vedno opravlja funkcijo prvega v izvršni veji slovenske oblasti in s tem najvišjega delodajalca zaposlenim v ministrstvu za notranje zadeve in policiji, se že več mesecev sploh ne odziva na pisma sindikata s predlogi, pozivi in zahtevami za ureditev plač zaposlenih v državnih organih". Tudi včeraj ga ni bilo na sestanek s predstavniki sindikata
Težave pri iskanju trupel
14. 11. 2000 00.00
Število žrtev tragične nesreče, ki se je zgodila v soboto zjutraj na avstrijskem ledeniku Kitzsteinhorn blizu vasi Kaprun, se iz dneva v dan spreminja. Po zadnjih podatkih je v predoru umrlo 156 ljudi, najverjetneje pa so med žrtvami še štirje smučarji. Reševalci so do zdaj iz predora prinesli posmrtne ostanke 128-ih ponesrečencev. Vse pa so tudi že prepeljali na sodnomedicinski inštitut v Salzburgu.
Nova kolektivna pogodba za raziskovalne dejavnosti
03. 11. 2000 00.00
Minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček in predsednik Sindikalne konference raziskovalnih dejavnosti Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) Slovenije Janez Stergar sta danes podpisala spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za raziskovalne dejavnosti, ki vsebinsko izenačuje plače zaposlenih v raziskovalnih dejavnostih s plačami tistih, ki so zaposleni v visokem šolstvu. Po Stergarjevih besedah s spremenjeno kolektivno pogodbo največ pridobijo raziskovalci z najvišjimi nazivi, ki so primerljivi z nazivi univerzitetnih profesorjev. Tem raziskovalcem se bo plača 1. januarja prihodnje leto zvišala za približno 12.000 tolarjev neto in nato za enak znesek še 1. decembra 2001. Sicer pa je Stergar poudaril še, da se Slovenija mora zavedati, da razen znanja v svetu nima drugih konkurenčnih prednosti, zato mu bo morala v prihodnje namenjati več sredstev. Danes podpisana kolektivna pogodba - SVIZ je predlog sprememb kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost poslal ministrstvu za znanost in tehnologijo (MZT) že maja letos - tako poleg višjih plač po Stergarjevih besedah prinaša tudi močno socialno varovalko, saj delavcu, ki predloži dokončni sklep o prenehanju delovnega razmerja zakonca iz naslova tehnološkega viška, ne more prenehati delovno razmerje brez njegovega pisnega soglasja ter pravico do večjega števila dni namenjenih izobraževanju vseh zaposlenih v raziskovalnih dejavnosti. Stergar je ob tem povedal, da natančnega izračuna, kaj omenjene spremembe pomenijo za proračun, nima in poudaril, da za posameznika to ne pomeni prav veliko. "V pogajanjih se je zataknilo pri mladih raziskovalcih," je še povedal Stergar in dodal, da ti s tokratno spremembo kolektivne pogodbe niso pridobili ničesar.
Iskanje potopljenega tankerja
01. 11. 2000 00.00
Na mesto nesreče italijanskega tankerja s strupenimi kemikalijami Ievoly Sun, ki je včeraj potonil kakih 19 kilometrov severno od britanskega otoka Alderney v Rokavskem prelivu, je davi prispel minolovec francoske mornarice. Ta je v morje spustil sonar, s katerim išče potopljeni tanker, ki leži na globini 70 metrov, so povedali predstavniki francoske mornarice.
LDS išče koalicijske partnerje
30. 10. 2000 00.00
Predstavniki Liberalne demokracije so se danes ves dan sestajali z morebitnimi koalicijskimi partnerji, vodstvo SLS+SKD pa se odloča, ali naj vstopi v vlado Janeza Drnovška ali ne.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Vzpostavitev zunanje meje
28. 10. 2000 00.00
Letos poleti so v Sloveniji končno stekle intenzivne priprave na vzpostavitev bodoče zunanje meje Evropske unije. V slovenskem primeru gre za mejo s Hrvaško, na kateri bo treba zagotoviti izvajanje določil Schengenskega sporazuma, pa tudi carinski, fitosanitarni in veterinarski nadzor v skladu z evropskimi standardi. Če je bilo na vsebinskem področju opravljenega že precej dela, pa so na terenu precejšnji zaostanki za predvidenimi roki.
Mesić pozdravil napoved Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v ZN
12. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je na današnji novinarski konferenci pozdravil napoved jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v Združenih narodih, tako kot so to storile ostale države naslednice nekdanje SFRJ. "Po našem mnenju je zelo dobro, da bo ZRJ zaprosila za sprejetje v ZN, saj bo to olajšalo tudi reševanje vprašanja nasledstva. Prav tako nas veselijo izjave Koštunice, da ZRJ ne bo vztrajala pri kontinuiteti SFRJ, ampak da imajo vse države nekdanje Jugoslavije enake pravice pri sukcesiji," je dejal Mesić. Na vprašanje, ali bo Hrvaška vztrajala, da mora ZRJ prehoditi isto pot in izpolniti iste pogoje za vstop v mednarodne organizacije, kot jih je morala Hrvaška, je Mesić odgovoril, da je popolnoma vsem jasno, da mora ZRJ izpolniti vse, kar zahteva mednarodna skupnost. "Novim oblastem v Beogradu je treba dati čas, da oblikujejo vlado in vzpostavijo vse institucije. Zatem morajo biti izpolnjeni vsi pogoji. V prvi vrsti sta to sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in spoštovanje človekovih pravic. Srbija ne more računati na pomoč mednarodne skupnosti, če ne izroči Slobodana Miloševića in ostalih, ki jih išče haaško sodišče," je poudaril Mesić.
Na Kitajskem umre zaradi neustreznih zdravil letno 200.000 ljudi
29. 09. 2000 00.00
Zaradi neustreznih in starih zdravil ter stranskih učinkov na Kitajskem vsako leto umre 200.000 ljudi, kar je več kot zaradi nalezljivih bolezni, so objavili kitajski mediji. Kitajska zveza za varstvo potrošnikov je sprožila preplah zaradi zaskrbljujoče velikega števila smrtnih primerov, povezanih z zdravili, med otroki, nosečnicami in ostarelimi. V kitajskih bolnišnicah vsako leto išče pomoč 50 milijonov ljudi, od tega 2,5 milijona zaradi zdravil. Neustrezna zdravila naj bi bila kriva tudi za 60 do 80 odstotkov primerov od skupno 10 milijonov gluhonemih Kitajcev.
Fujimori išče podporo ZDA
29. 09. 2000 00.00
Perujski predsednik Alberto Fujimori po težavah doma išče podporo v Združenih državah Amerike. Na svojem kratkem obisku v Washingtonu se je včeraj najprej srečal z generalnim sekretarjem Organizacije ameriških držav Cesarjem Gavirio, danes pa naj bi se sestal še z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright. Kot je sinoči povedal tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Philip Reeker, Fujimori na obisku išče podporo ZDA za mirno in demokratično spremembo oblasti, ki bi bila tudi v skladu s perujsko ustavo.
Polanski išče glavnega igralca
21. 09. 2000 00.00
Filmski režiser Roman Polanski na avdiciji išče moškega za glavno vlogo za njegov naslednji film Pianist. Film temelji na zgodbi poljskega komponista Vladislava Szpilmana, ki jo je iz nacističnega koncentracijskega taborišča odnesel nemški oficir, ker mu je bila glasba všeč. Avdicija bo 30. septembra v Actor's Centreu v londonskem Covent Gardenu. Vsaj tako je soditi po oglasu v časopisu Guardian.
Nemci proti brezposelnosti starejših
18. 09. 2000 00.00
V Nemčiji bo ob koncu prihodnjega leta število brezposelnih manjše za 300.000, torej jih bo še 3,6 milijona, je za nek nemški radio dejal predsednik zveznega urada za delo Bernhard Jagoda. Ob tem je izrazil zaskrbljenost zaradi visoke stopnje brezposelnosti med starejšimi od 50 let, saj trenutno v Nemčiji išče delo 821.000 ljudi, starejših od 55 let.
Prve ocene škode požara
06. 09. 2000 00.00
Požar v velenjskem Gorenju je ena največjih katastrof tamkajšnjega gospodarstva. Podjetje, ki več kot 90 odstotkov svoje proizvodnje izvozi v tujino in se mu je zadnje čase obrnilo na bolje je od včeraj na tleh. Pogorel je eden največjih in najpomembnejših obratov, na katerem sloni celotna Gorenjeva proizvodnja. Gmotne škode, ki je v požaru nastala, danes še ni mogoče natančno oceniti, po prvih podatkih naj bi znašala nekaj milijard tolarjev. Do tal je pogorel proizvodni obrat za galvanizacijo, k sreči pa so gasilci požar uspeli pravočasno zajeziti, tako da povsem nova tovarna HZA, ki je neposredni bližini ni bila poškodovana. Poleg škode, ki je nastala s požarom pa bo precej škode tudi zaradi zaustavitve proizvodnje v velenjskem Gorenju, kjer sicer dnevno proizvedejo več kot 6000 gospodinjskih aparatov. Proizvodnja kljub temu ne bo stala. Zalog naj bi bilo še za nekaj dni, medtem pa vodstvo podjetja že mrzlično išče nove kooperante doma in v tujini, pri katerih bi lahko galvanizirali dele za gospodinjske aparate. Zaenkrat je brez dela vsaj za nekaj mesecev ostalo več kot 300 ljudi, medtem ko usoda skoraj 5000 drugih delavcev zaradi morebitnega pomanjkanja sestavnih delov, če vedno visi na nitki. Na pomoč bo najverjetneje priskočila tudi država. Pogoreli obrat je danes zgodaj zjutraj obiskal tudi minister za gospodarske zadeve Jože Zagožen in zatrdil, da država Gorenju bo pomagala. Dodatna nevarnost 
Požar v velenjskem Gorenju
04. 09. 2000 00.00
Včeraj popoldne je zagorelo v prostorih velenjskega Gorenja, kar je popolnoma uničilo obrat galvanazacije. Z ognjem se je spopadlo
Scala bo svoja vrata odprla 12. septembra
01. 09. 2000 00.00
Slovita milanska operna hiša Scala bo novo sezono začela 12. septembra z uprizoritvijo Puccinijeve La Boheme, ki jo je režiral sam Franco Zeffirelli. V prenovljeni operi pa ni več na voljo 160 sedežev na zadnji galeriji, kjer se je pogosto odločalo o uspehu posameznih opernih uprizoritev. Takšno odločitev je sprejelo ministrstvo za kulturon iz varnostnih razlogov. Na voljo so tako trenutno le oštevilčeni sedeži, kljub temu pa komisija, pristojna za varnostna vprašanja, išče rešitev, s katero bi omogočili, da bi bila zadnja galerija vsaj delno odprta za javnost. Scala ima težave z varnostjo že od leta 1984, vse varnostne zahteve pa naj bi v poslopju izpolnili šele do konca leta 2003. Operno hišo naj bi zato vnovič zaprli od januarja 2002 do decembra 2003.
Zapleti z izbiro lokostrelca
25. 08. 2000 00.00
Zapletom z imenovanjem lokostrelca, ki bo na olimpijskih igrah zastopal naše barve, ni videti konca. OKS je po izpolnjeni normi med potnike za Sydney uvrstil Petra Koprivnikarja, s čimer pa se ne strinja Lokostrelska zveza. Ta zdaj išče pravico tudi pri Mednarodnem olimpijskem komiteju, zmešnjava pa gotovo najmanj koristi tekmovalcu samemu.
Francozi naj bi onemogočali prijetje Karađića
15. 08. 2000 00.00
Francozi pripadnikom britanskih sil
Arafat išče podporo v Iranu
10. 08. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes začel uradni obisk v Teheranu, kjer skuša pridobiti podporo po propadlih izraelsko-palestinskih pogajanjih v Camp Davidu predvsem glede palestinskega stališča do statusa Jeruzalema. Arafat je ob prihodu v Teheran po poročanjih agencije IRNA dejal, da so Palestinci "žrtve agresije Izraela in njegove nepravičnosti v vprašanju statusa Jeruzalema". Pri tem se je ponovno zavzel za razglasitev palestinske države 13. septembra, tudi če do takrat ne bo sklenjen dokončni mirovni sporazum z Izraelom.
Na Hrvaškem akcija reševanja kitov
09. 08. 2000 00.00
Hrvaško ministrstvo za okolje je sprožilo akcijo reševanja dveh kitov, ki se nahajata na območju Makarske v južni Dalmaciji. Tako bodo jutri za dve do tri ure ustavili pomorski promet na območju od Dubca do Gradca, s čimer bi kitoma omogočili, da se orientirata in najdeta pot na odprto morje.
Karadžić išče zatočišče v Srbiji
08. 08. 2000 00.00
Nekdanji vodja bosanskih Srbov in obtoženi vojni zločinec Radovan Karadžić namerava zatočišče poiskati v Srbiji, je poročal v današnji izdaji New York Times. Po navedbah časnika se je Karadžić nazadnje skrival v vasi Želebiči, v bližini meje s Črno goro, od koder naj bi morda že skrivoma odšel v Srbijo.
Novi Power Search Altaviste
05. 08. 2000 11.00
Spletno podjetje Altavista je predstavilo novo iskalno in navigacijsko platformo, ki bo omogočala izboljšano iskanje, takojšen dostop do iskalnih centrov, kot je novi Entertainment Center, do elektronske poste in orodij. Potrošniški portal Power Search, ki je voden način do podrobnega iskanja (Advanced Search), je namenjen neizkušenim in novim uporabnikom. Predstavniki Altaviste so ga opisali kot preprost vmesnik z meniji, ki omogoča najustreznejše iskalne rezultate. Za izboljšanje iskanja na njihovi spletni strani so pri Altavisti oblikovali tudi storitev, ki išče prek zvočnih/MP3, video, radio, slikovnih in spletnih strani s področja zabave. Podjetje ima seznam 35 milijonov zvočnih, slikovnih in video datotek in listo 6000 spletnih radijskih postaj.
Novi Power Search Altaviste
05. 08. 2000 00.00
Spletno podjetje Altavista je predstavilo novo iskalno in navigacijsko platformo, ki bo omogočala izboljšano iskanje, takojšen dostop do iskalnih centrov, kot je novi Entertainment Center, do elektronske poste in orodij. Potrošniški portal Power Search, ki je voden način do podrobnega iskanja (Advanced Search), je namenjen neizkušenim in novim uporabnikom. Predstavniki Altaviste so ga opisali kot preprost vmesnik z meniji, ki omogoča najustreznejše iskalne rezultate. Za izboljšanje iskanja na njihovi spletni strani so pri Altavisti oblikovali tudi storitev, ki išče prek zvočnih/MP3, video, radio, slikovnih in spletnih strani s področja zabave. Podjetje ima seznam 35 milijonov zvočnih, slikovnih in video datotek in listo 6000 spletnih radijskih postaj.
DoCoMo želi na ameriški trg
04. 08. 2000 17.37
Največji japonski mobilni operater DoCoMo partnerja za vstop na ameriški trg ne išče več zgolj med mobilnimi operaterji, ampak tudi med ponudniki internetnih storitev. S takim partnerstvom bi prišel do ameriškega trga mobilne telefonije in hkrati promoviral svoje načrte o združevanju mobilnih in fiksnih internetnih storitev.