igor
Podeljeni prvi kompleti medalj
16. 09. 2000 00.00
Prvo zlato medaljo na Olimpijskih igrah Sydney 2000 si je izborila ameriška tekmovalka v streljanju z zračno puško z desetih metrov Nancy Johnson. 26-letna tekmovalka je zmagala z rezultatom 497,7. Johnsonova je povedala, da je pričakovala eno od medalj, vendar ni upala na zlato. Južnokorejka Kang Cho-Hyun, ki je bila po kvalifikacijah za finale na prvem mestu, je prejela srebrno medaljo z rezultatom 495,7. Kitajka Gao Sing pa je z rezultatom 497,5 prejela bronasto medaljo, svetovna prvakinja Nemka Sonja Pfeilschifter je bila šele peta, naša tekmovalka Natalija Prednik pa je dosegla 20. mesto.
Ugoden žreb za teniške igralke
15. 09. 2000 00.00
Prireditelji OI v Sydneyju so danes opravili teniški žreb. Za Slovenke je bil ugoden. Naša prva igralka, Tina Pisnik, bo v 1. krogu igrala proti Tajki Tamarine Tanasugarn, Katarina Srebotnik pa se bo pomerila proti Slovakinji Karini Habsudovi. Dvojica Srebotnik/Tina Križan pa bo v prvem krogu teniškega turnirja, ki se začne v torek, igrala proti Rusinjama Eleni Lihovčevi in Anastaziji Miškini.
Svet LDS potrdil kandidatno listo
12. 09. 2000 00.00
Svet Liberalne demokracije Slovenije (LDS) je na popoldanski za javnost zaprti seji z veliko večino glasov potrdil predlog kandidatne liste za letošnje državnozborske volitve, ki ga je stranka predstavila na sobotni volilni konvenciji v ljubljanskem Cankarjevem domu.
Uspeh slovenskih kolesarjev
11. 09. 2000 00.00
Na včeraj končani 52. mednarodni kolesarski dirki Čez Jugoslavijo je med posamezniki zmagal slovenski kolesar Igor Kranjec, v ekipni konkurenci pa je prvo mesto prav tako osvojilo slovensko moštvo iz Ptuja (Perutnina), je poročala državna Televizija Srbija.
Primorci o pomenu železniške infrastrukture
01. 09. 2000 00.00
Luka Koper in Slovenske železnice (SŽ) sta danes predstavili pomen gradnje drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. Prva moža družb, Bruno Korelič in Igor Zajec, sta prepričana, da je omenjena železniška povezava del nacionalnega programa razvoja slovenske železniške strukture.
Ruske enote zajele več kot 100 čečenskih upornikov
01. 09. 2000 00.00
Ruske enote so zajele več kot 100 čečenskih upornikov, 35 pa so jih ubile, je danes poročala ruska agencija Interfax, ki se sklicuje na podatke ruskega obrambnega ministrstva. Obrambni minister Igor Sergejev je dejal, da so v zadnjih 24 urah zasegli tudi velike količine orožja in streliva. Ruska letala in helikopterji so včeraj napadala domnevne položaje upornikov, pri tem pa naj bi uničili več njihovih oporišč, so še sporočili ruski vojaški viri.
Dvig podmornice v začetku septembra?
29. 08. 2000 00.00
Jedrska podmornica Kursk še vedno leži na dnu Barentsovega morja. Danes so ruski vojaški strokovnjaki predstavili načrt, s katerim bodo v začetku septembra poskusili iz potopljene podmornice potegniti trupla nesrečnih mornarjev. Čeprav so sprva trdili, da bodo za dvig podmornice in trupel na površje potrebovali kar celo leto, so se ruski strokovnjaki tokrat podvizali. Konstruktor podmornice Igor Spaski je sestavil načrt, s katerim bi trupla podmorničarjev lahko prenesli na površje. V vsakega od devetih prostorov podmornice, kjer so po ugotovitvah norveških potapljačev trupla mornarjev, naj bi zvrtali luknje premera enega metra in pol. Reševalci naj bi se skoznje prebili do trupel in jih evakuirali. Zaradi dvojne debeline trupa podmornice bodo za vrtanje lukenj potrebovali več tednov, kjlub temu pa upajo, da bodo akcijo končali še pred viharnim obdobjem, ki se na Barentsovem morju navadno začne novembra. Spaski bo načrt za reševanje trupel čez nekaj dni predstavil tudi ruskemu predsedniku Putinu. Ameriški vojaški častniki pa so danes potrdili, da so naprave na njihovi podmornici Memphis, ki je bila v bližini Kurska v trenutku nesreče, zabeležile dve eksploziji, ki sta najbrž povzročili potopitev ruske podmornice. Po njihovem mnenju se je zaradi napake pri izstrelitvi torpeda najprej vnelo gorivo, dobri dve minuti kasneje pa je bojna glava torpeda razklala trup plovila. Če ta teorija drži, so bili vsi mornarji mrtvi takoj. Ruski strokovnjaki so za nesrečo podmornice sestavili več teorij, med drugim tudi teoriji o fantomski tuji podmornici, s katero naj bi trčil Kursk, in mini iz druge svetovne vojne.
V Velenju festival Kunigunda 2000
27. 08. 2000 00.00
Na velenjskem Festivalu mladih kultur Kunigunda, ki se je začel včeraj z likovno razstavo Ženske v izložbi v veleblagovnici Nama, bo v tednu dni
Priprave LDS na volitve v polnem teku
26. 08. 2000 00.00
Ožje vodstvo LDS v prostorih portoroškega hotela Palace danes končuje predvolilni programski posvet, ki ga je začelo včeraj. Predsednik stranke, ki je zadnjih nekaj mesecev v opoziciji,
Simboličen pokop članov posadke Kurska
25. 08. 2000 00.00
Sorodnike umrlih mornarjev ruske podmornice Kursk so danes prepeljali na mesto nesreče. Med spominsko slovesnostjo je okrog 200 zbranih v znak žalovanja v morje metalo rože. Eno je prispeval tudi ruski predsednik Putin, ki pa se žalovanja ni udeležil. Po informacijah ruskih jedrskih strokovnjakov, ni nevarnosti, da bi s Kurska prišlo do prekomernega radioaktivnega sevanja, saj naj bi vse jedrske reaktorje ustavili že takoj po nesreči.
Svetlobna postaja v Moderni galeriji
23. 08. 2000 00.00
V Moderni galeriji so včeraj odprli samostojno razstavo Boštjana Drinovca Svetlobna postaja. Drinovčeve varjene skulpture, Predelani ventilatorji, bruhalci ognja in žičnati baloni, so raznovrstne naprave, katerih neuporabnost je nujna lastnost, ki jo določa umetnost, medtem ko jo množična industrijska proizvodnja izkorišča v polni meri. Avtor žičnatim stvaritvam tokrat dodaja še organ-oko –
Dan žalovanja za mornarji s Kurska
22. 08. 2000 00.00
Družine 118-tih nesrečnih žrtev potopljene ruske jedrske podmornice Kursk zahtevajo odgovor, kdo v Moskvi je kriv za smrt mornarjev. Med tem pa ruski obrambni minister Igor Sergejev trdi, da je vzrok za nesrečo trčenje Kurska z britansko podmornico iste velikosti in da zveza Nato tega ne bo nikoli priznala.
Gledališču Zapik nagrada v Mostarju
22. 08. 2000 00.00
Na 21. mednarodnem festivalu avtorske poetike Dnevi gledališča mladih v Mostarju je ljubljansko gledališče Zapik dobilo eno od štirih enakovrednih nagrad - Mravac. Nagrajena predstava Miška kaško kuhala je prstna igra, namenjena najmlajšim. Na festivalu, ki je potekal od 17. do 21. avgusta, so sodelovale skupine iz Jugoslavije, Hrvaške, Slovenije ter Bosne in Hercegovine. Skupaj so na festivalu podelili štiri nagrade, in sicer za različne elemente predstav in igralske dosežke. Nagrajeni so bili še dramski studio Tirena iz Zagreba, Gledališče Omen iz Beograda in Istrsko narodno gledališče iz Pulja.
Rusija potrdila smrt vseh mornarjev
21. 08. 2000 00.00
Vsi mornarji na ruski podmornici Kursk so mrtvi, saj je vsa notranjost podmornice poplavljena, je danes potrdilo poveljstvo severne flote ruske vojaške mornarice. Ruska televizija RTR pa je poročala, da so v devetem prekatu podmornice v bližini hermetično zaprtega prostora pri izhodu odkrili prvo truplo mornarja. Ruska vlada je pred tem zaprosila Norveško za pomoč pri reševanju trupel 118 članov posadke Kurska, ki že devet dni leži 108 metrov globoko v Barentsovem morju. Kot je sporočilo norveško zunanje ministrstvo, so ruske oblasti opozorile, da je treba trupla čimprej potegniti iz podmornice. Za izvedbo tovrstne akcije pa po ruskem mnenju pridejo v poštev le norveški in britanski potapljači. Norveški potapljači, ki so se danes spustili do potopljene ruske jedrske podmornice Kursk v Barentsovem morju, so v deveti prekat podmornice namestili kamero, je v pogovoru za televizijo ORT dejal tiskovni predstavnik ruske Severne flote Vladimir Navrocki.
Igor Majcen zmagal z rekordom proge
20. 08. 2000 00.00
Po bohinjski in blejski preizkušnji za svetovni pokal, so se maratonski plavalci srečali na Ohridu. Tokrat so se zbrali vsi, ki v tem športu kaj pomenijo, saj je nastopil tudi Španec David Meca Medina. Na 30 kilometrov dolgi progi na Ohridskem jezeru, pa je s časom 5 ur 19 minut in 49 sekund zamgo slavil slovenski plavalec Igor Majcen, za katerega je to druga letošnja tekma v svetovnem pokalu. Za nameček je za slabe pole ure izboljšal tudi dosedanji rekord proge.
Upanje za posadko podmornice ugaša
17. 08. 2000 00.00
Britanska reševalna ekipa s posebno mini-podmornico je danes na krovu norveške oskrbovalne ladje odplula iz pristanišča Trondheim na kraj nesreče ruske podmornice, kjer se bo pridružila preostalim reševalcem. Ladja bo do tja potrebovala dva dneva. Proti severu pa že pluje norveška ladja s skupino poklicnih potapljačev. Britanska reševalna mini-podmornica, imenovana LR5 rešilno plovilo, ni bila nikoli prej uporabljena v resnični reševalni akciji, so povedali z britanskega Obrambnega ministrstva. Vendar je bila zasnovana za točno take reševalne akcije. S posadko treh članov lahko služi kot podvodni reševalni čoln za 16 ljudi hkrati. Predsednik Clinton je včeraj ponovil ponudbo predsedniku Putinu, da so ZDA pripravljene pomagati Rusiji pri reševanju podmornice, so javili iz Bele hiše. Doslej je Rusija te ponudbe zavrnila. Anonimni vir iz Washingtona je izjavil, da vojaška obveščevalna služba ZDA ni ugotovila nikakršnih znakov življenja v ruski podmornici vse od trenutka, ko je je obstala na dnu oceana prejšnji vikend. Prav tako so povedali, da naj bi podpmornica potonila zaradi eksplozije in ne zaradi trka. Obveščevalni častnik ni povedal kako so prišli do teh informacij, vendar je zagotovil, da niso zaznali nobene radijske komunikacije ali udarcev po trupu. Vendar je opozoril, da to še ne pomeni, da ni kakšnih preživelih. Ruski obrambni minister Igor Sergejev je danes dejal, da je najverjetnejši vzrok za nesrečo ruske jedrske podmornice v Barentsovem morju trčenje z "zunanjim objektom". To so pokazali podvodni posnetki območja nesreče, ki jih bo pregledala posebna vladna komisija. Sergejev je omenil možnost, da bi podmornica trčila s kakšno zahodno podmornico, vendar je kot najverjetnejši vzrok navedel eksplozijo na podmornici ali mine iz druge svetovne vojne.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Reševanje iz podmornice zamuja zaradi slabega vremena
16. 08. 2000 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je sporočil, da se je popoldne začela evakuacija posadke iz potopljene ruske podmornice Kursk, poveljnik ruske mornarice Vladimir Kurojedov pa je sporočil, da se bo intenzivno reševanje 116 članov posadke začelo ob 22. uri po lokalnem času. Reševanje potopljene podmornice je bilo včeraj prestavljeno zaradi izredno slabega vremena. Mornarji naj bi s podmornice odšli v posebnih potapljaških oblekah in s kisikovimi bombami, nato naj bi nekaj časa preživeli v zvonu podobnih napravah in še nekaj deset ur v dekompresijskih komorah. Reševalna akcija naj bi po besedah tiskovnega predstavnika severnomorske flote Igorja Digala trajala šest do sedem ur, čeprav zaradi slabega vremena, slabe vidljivosti v morju okoli podmornice in močnih tokov ni mogoče natančno oceniti časa trajanja reševanja. Digalo je ob tem poudaril, da ne ve, kakšne so razmere na potopljeni podmornici. Kot je povedal strokovnjak za podmornice Igor Kudrin, bo reševalna akcija izredno težavna tudi zaradi dejstva, da podmornica leži na morskem dnu na boku pod kotom 60 stopinj. Kljub zapletom, ki lahko nastopijo pri reševanju morarjev, pa so ruske vojaške oblasti znova zavrnile ponujeno pomoč iz tujine.
Strmšnik o regionalnem razvoju
15. 08. 2000 00.00
S sprejemom zakonov o javnih financah in o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter podzakonskih aktov je Slovenija zaokrožila pravni okvir na področju Regionalna politika in koordinacija strukturnih mehanizmov. Implementacija zavez iz pogajalskega izhodišča bo zahtevna, nenazadnje tudi zaradi specifičnosti tega področja: v ozadju so pogajanja za strukturna sredstva, ki jih bo Slovenija prejela in po vključitvi tudi prejemala iz proračuna EU, ter za pogoje, pod katerimi bo ta sredstva dobivala. Kot je povedal državni sekretar za regionalni razvoj na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Igor Strmšnik, v pogajalskem izhodišču izhajamo iz predpostavke, da bo Slovenija leta 2003 iz strukturnih in drugih skladov unije dobila sredstva v višini treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko v bruseljsko blagajno ne bi plačala ničesar.
Denar iz Bruslja bi omogočil, da bi hitreje ujeli povprečje EU
15. 08. 2000 00.00
S sprejemom zakonov o javnih financah in o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter podzakonskih aktov je Slovenija zaokrožila pravni okvir na področju Regionalna politika in koordinacija strukturnih mehanizmov. V ozadju so pogajanja za strukturna sredstva, ki jih bo Slovenija prejela in po vključitvi tudi prejemala iz proračuna EU, ter za pogoje, pod katerimi bo ta sredstva dobivala. Kot je v pogovoru za STA med drugim povedal državni sekretar za regionalni razvoj na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Igor Strmšnik "bo morala Slovenija v prihodnjem obdobju zasledovati fiskalne cilje in se posvetiti doseganju maastrichtskih kriterijev, zato si bo težko privoščila bistveno povečanje lastnih razvojnih sredstev''. V primerjavi z ostalimi največjimi prejemnicami strukturnih pomoči v EU - Grčijo, Portugalsko, Španijo menimo, da pričakovanja niso pretirana. Denar iz bruseljske blagajne bi Sloveniji omogočil, da bi hitreje ujela povprečje EU," je dejal Strmšnik. Slovenija bo letos dobila približno 12 do 13 milijard tolarjev iz treh programov predstrukturne pomoči - ključnega finančnega instrumenta sodelovanja EU z ostalimi državami srednje in vzhodne Evrope Phare, programa za področje gospodarske infrastrukture Ispa in programa pomoči za področje kmetijstva in podeželskega razvoja Sapard. Obseg sredstev, ki naj bi jih Slovenija po vključitvi dobila iz evropskih strukturnih skladov, pa je odvisen tudi od uspešnosti pogajanj o delitvi Slovenije na dve regiji na razčlenitveni ravni NUTS 2: na ljubljanski, urbani del in ostalo Slovenijo. S posebnim razvojnim programom za Ljubljano, ki je s svojo razvitostjo sicer presegla upravičenost do sredstev iz strukturnih skladov EU, pa želi Slovenija tudi utemeljiti, da je prestolnica podobno kot npr. portugalska Lizbona, do teh pomoči še vedno upravičena.
Ruska jedrska podmornica obtičala na dnu morja
14. 08. 2000 00.00
Ruska jedrska podmornica Kursk je morala zaradi tehničnih težav ostati na dnu Barentsovega morja na severozahodu Rusije. Podmornica ni prenašala jedrskega orožja, prav tako pa ni prišlo do povečanega jedrskega sevanja, je danes zagotovil predstavnik ruske mornarice Igor Digalo. Digalo je še povedal, da so jedrski reaktor na podmornici takoj ustavili, ni pa ni navedel, kdaj natančno je do težav prišlo in kje v Barentsovem morju podmornica leži.
Zmagi v Rusijo in Nemčijo
13. 08. 2000 00.00
Rus Aleksej Akatjev in Nemka Peggy Buechse sta zmagovalca šeste letošnje tekme daljinskih plavalcev za svetovni pokal, ki se je začela v petek v Bohinju in končala včeraj na Bledu. Edini slovenski predstavnik Igor Majcen je na prvi tovrstni tekmi v Sloveniji v soboto na Bledu osvojil 4. mesto, skupno pa je po ponesrečenem petkovem nastopu v Bohinju ostal deveti.
Akatijev še drugič prvi, Majcen četrti
12. 08. 2000 00.00
Rus Aleksej Akatijev, svetovni prvak z zadnjega svetovnega prvenstva v Perthu, je zmagovalec drugega dela tekme za svetovni pokal v daljinskem plavanju na Bledu. Po včerajšnji zmagi na 8-kilometrski preizkušnji na Bohinjskem jezeru je bil tudi na Blejskem jezeru - plavalci so se pomerili na 16 kilometrov - najboljši in tako prepričljivo slavil tudi v seštevku obeh tekem. Drugo mesto na današnji tekmi, kot tudi v skupnem seštevku, je osvojil njegov rojak Jurij Kudinov. Edini slovenski predstavnik Igor Majcen je po devetem mestu v Bohinju tokrat osvojil odlično četrto mesto.
Majcen je imel smolo
11. 08. 2000 00.00
Na prvi tekmi dvodnevnega svetovnega pokala v daljinskem plavanju, ki je potekalo v Bohinju, je slovenski plavalec Igor Majcen takoj po startu zaplaval v napačno smer in zgrešil stezo, zato je izgubil okrog 200 metrov. Na koncu je Majcen le ujel deveto mesto. V Bohinju je bil tudi drugi slovenski plavalac Jure Bučar, ki pa se je po odločitvi odbora za vrhunski šport Olimpijskega komiteja Slovenije in uvrstitvi na seznam kandidatov za OI, odpovedal nastopu.
Arafat prispel v Moskvo
11. 08. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je včeraj prispel na dvodnevni obisk v Moskvo, med katerim bo poskusil doseči večje vključevanje Rusije v mirovni proces na Bližnjem vzhodu. Arafata je na letališču pričakal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Nekaj ur pred Arafatovim prihodom sta se po telefonu pogovarjala ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Ehud Barak. Kot so sporočili iz Kremlja, je Putin po pogovoru dejal, da bo Rusija kot sopokroviteljica mirovnega procesa naredila vse, da bi dosegli sporazum med stranema, s ciljem zagotoviti trajen in trden mir na območju. Arafat, ki je v Moskvo prispel iz Teherana, naj bi pri ruskem vodstvu iskal k podporo za palestinska stališča v mirovnih pogajanjih z Izraelom. ZDA so Rusijo po nedavnem propadu izraelsko-palestinskih pogajanj v Camp Davidu pozvale, naj bolj dejavno sodeluje v diplomatskih prizadevanjih za rešitev bližnjevzhodne krize.
Zbrani vsi najboljši daljinski plavalci
09. 08. 2000 00.00
Gorenjska bisera Bled in Bohinj bosta konec tedna gostila šesto letošnjo tekmo za svetovni pokal v daljinskem plavanju. Doslej najpomembnejša mednarodna plavalna prireditev v Sloveniji se bo začela v petek z osem kilometrov dolgo progo na Bohinjskem jezeru, končala pa v soboto z dvakrat daljšo razdaljo na Blejskem jezeru. Prijavljenih je 37 plavalcev in plavalk iz 18 držav, med njimi tudi Igor Majcen in Jure Bučar.
V Zagrebu 5., 6. in 7. mesto
05. 08. 2000 16.58
Slovenski veslači so na mladinskem svetovnem prvenstvu v Zagrebu osvojili 5., 6. in 7. mesto. ''Za večino je bil to prvi nastop na MSP in pred odhodom smo se kar malo bali, kako se bomo odrezali. Z dvema nastopoma v velikem finalu in zmago v malem finalu smo lahko zadovoljni. Več bomo pričakovali od naslednje sezone,'' je ocenil sekretar Veslaške zveze Slovenije Stanko Slivnik.
Gledališče Zapik na Mittelfestu
31. 07. 2000 15.03
Lutkovno gledališče Zapik je z dvema predstavama Ta z drevesa hruške stresa zastopalo Slovenijo v lutkovnem programu letošnjega festivala Mittelfest, ki se je v nedeljo zaključil v Špetru pri Čedadu. Predstavo sta režijsko, dramaturško, likovno in glasbeno pripravila Jelena Sitar in Igor Cvetko, ki predstavo tudi sama izvajata. Obe predstavi sta bili v slovenskem jeziku, simultano pa so ju prevajali v italijanščino. Predstava je bila pri občinstvu in kronistih lepo sprejeta. V festivalskih poročilih so posebej pohvalili svojstven pristop k lutkarstvu in ljudskemu izročilu, značilen za Zapik, pa tudi vzorno komunikacijo z občinstvom.
Severna Koreja sprejeta v Regionalni forum
27. 07. 2000 15.19
Severna Koreja je danes uradno postala 23. članica Regionalnega foruma Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN). Po mnenju opazovalcev je vstop Severne Koreje v Regionalni forum ASEAN prvi korak k zmanjšanju napetosti na Korejskem polotoku in integraciji Severne Koreje v regijo.
Letalski napadi na položaje upornikov
25. 07. 2000 15.10
Čečenski uporniki so v noči na sredo večkrat streljali na ruske položaje v okolici Groznega. V enem izmed napadov je bil ubit ruski vojak, dva pa sta huje ranjena, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na rusko vojaško poveljstvo na Kavkazu. Ruski obrambni minister Igor Sergejev, ki je obiskal enote ruske vojske v Tuli, južno od Moskve, je povedal, da so uporniki začeli z majhnimi sabotažnimi akcijami, predvsem s postavljanjem min. Ruske sile so v torek uničile deset protipehotnih min, od teh nekaj na cesti med Groznim in sotesko Argun, v zadnjih 24 urah pa so izvedle niz zračnih napadov na položaje čečenskih upornikov. V topniških napadih pa naj bi bilo ubitih 8 upornikov.