imela
Beograd naj izroči vojne zločince
10. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić si želi, da bi novi jugoslovanski voditelji izročili vojne zločince iz vrst režima Slobodana Miloševića. "ZRJ ne more pobegniti pred odgovornostjo za zločine, ki so jih zagrešili pripadniki jugoslovanske vojske, srbskih paravojaških skupin oziroma nekateri njeni državljani," je v sporočilu za javnost opozoril Mesić.
Andrej Umek v Bruslju
09. 10. 2000 00.00
Slovenski minister za okolje in prostor Andrej Umek je danes v Bruslju podpisal sporazum o polnopravnem članstvu Slovenije v Evropski agenciji za okolje, prvi od enajstih unijinih agencij, ki kandidatkam odpira vrata za članstvo še pred njihovim vstopom v Evropsko unijo. Ministri so sporazume podpisali ob robu neformalnega srečanja evropske komisarke za okolje Margot Wallström z okoljskimi ministri iz kandidatk za članstvo, katerega osrednja tema je potek vključevanja in pristopnih pogajanj za okolje, govorili pa bodo tudi o strategijah kandidatk za financiranje okoljskih projektov.
Jutri opozorilna stavka delavcev v elektrogospodarstvu
09. 10. 2000 00.00
Delavci združeni v Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE) bodo jutri izvedli dveurno opozorilno stavko, saj vlada skupaj s pogajalsko skupino SDE ni uresničila nobene od že znanih stavkovnih zahtev. Stavka bo potekala v družbah elektrogospodarstva ob različnih urah, pri tem pa ne bo prišlo do odklopa električne energije, ampak ne bodo popravljali napak, nastalih na električnem omrežju. V primeru, da vlada ne bo uresničila njihovih zahtev, med katerimi je najpomembnejša zahteva po konkretno opredeljeni celoviti sanaciji družbe Nafta Lendava v skladu z že sprejetim sklepom vlade in zahtevami sindikata Nafte Lendava, bo SDE 19. oktobra izvedel generalno stavko.
Fosterjeva pripravlja film o Riefenstahlovi
09. 10. 2000 00.00
Ameriška igralka, oskarjevka Jodie Foster v Hollywoodu zadnje čase dviga veliko prahu, saj namerava posneti film o ženski, ki je bila Hitlerjeva najljubša režiserka. Judovska skupnost v Los Angelesu je zgrožena nad dejstvom, da želi Fosterjeva ovekovečiti Nemko Leni Riefenstahl, ki je svojimi filmi podpirala Hitlerjeve nacistične ideje in holokavst. Riefenstahlova naj bi bila sicer pri svojih 97 letih edina še živeča oseba iz tako imenovanega Hitlerjevega ožjega kroga. Kot fotografinja in režiserka je bila na vrhuncu slave v poznih dvajsetih in v tridesetih letih. Za Hitlerja je posnela številne propagandne filme o tretjem rajhu, njen najbolj znan film pa je Olimpija, ki ga je posnela med olimpijskimi igrami v Berlinu leta 1936. Zavezniki so jo po koncu vojne zaradi simpatiziranja z nacizmom obsodili na tri leta zapora in ji prepovedali snemanje filmov. Film o Riefenstahlovi namerava Jodie Foster producirati in v njem tudi igrati glavno vlogo. Sedemindevetdesetletna nemška filmska režiserka upa, da ji bo načrtovani film povrnil spoštovanje Hollywooda. Njena filma Olimpija in Triumf volje (1934) veljata za najbolj pomembna med filmi, ki so bili posneti v času nacizma v Nemčiji. V intervjuju za londonski Daily Express se Riefenstahlova spominja svojega zadnjega obiska v Hollywoodu, leta 1938: "Kar naprej so me spraševali, ali sem imela razmerje s Hitlerjem. Čeprav sem samo posnela dokumetarec o njem. 
Pegasus XL utiril astronomski satelit HETE-2
09. 10. 2000 00.00
Po 48-urni preložitvi zaradi tehničnih težav so davi ob 7.38 in 18 sekund po srednjeevropskem času nad izstrelitvenim območjem Kwajalein na Marslallovem otočju - gre za ameriški vojaški center na koralnih otokih v Tihem oceanu, znan po preizkušanju ameriških vojaških izstrelkov - z letala L-1011 "Stargazer" odvrgli 15 milijonov dolarjev vredno lahko ameriško tristopenjsko raketo pegasus XL, ki je v ekvatorialno tirnico okoli Zemlje utirila osem milijonov dolarjev vreden ameriški znanstveni satelit High-Energy Transient Explorer 2 (HETE-2). Letalo je z letališke steze na Kwajaleinu vzletelo ob 6.48 po srednjeevropskem času. Ob 7.25 po srednjeevropskem času so pegasus priključili na lastno napajanje z električno energijo in letalo ga je predvidoma na višini 12 kilometrov nad morjem in 96 kilometrov jugozahodno od koralnega otoka Kwajalein sedem minut pred načrtovanim časom odvrglo. Po prvih podatkih so vse tri stopnje rakete delovale uspešno. Satelit z maso 123,7 kilogramov se je davi ob 7.50 po srednjeevropskem času ločil od tretje stopnje in je v orbiti, ki naj bi imela odzemlje 650 kilometrov, prizemlje 590 kilometrov in naklon 1,95 stopinje. Do dvodnevne preložitve izstrelitve je prišlo zaradi težav na sistemu zvez med zemeljsko postajo na Kwajaleinu in nadzornim centrom na Cape Canaveralu na Floridi. Poleg tega je bilo treba popraviti poškodovan kabel v zemeljski opremi, ki so jo uporabljali za zaključno pripravo satelita HETE-2. S satelitom nameravajo nadomestiti enako vesoljsko plovilo, ki so ga pred štirimi leti zaradi spodletele izstrelitve izgubili.
Zaščitni zakon v italijanskem senatu
08. 10. 2000 00.00
Globalni zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki ga je 12. julija letos sprejela italijanska poslanska zbornica, bo v torek, 10. oktobra, začel obravnavati tudi senat. O njem bosta na skupni seji razpravljali ustavna in šolska komisija senata. Določena sta tudi že poročevalca zakona: to sta senatorja Felice Besostri in Luigi Biscardi iz stranke Levih demokratov.
Opravljen žreb za novo sezono
07. 10. 2000 00.00
Vaterpolska zveza Slovenije je opravila žreb za letošnja tekmovanja v državnih prvenstvih in pokalih. Sezona se bo začela oktobra s kvalifikacijami pokala, nadaljevala pa novembra, ko se bo začelo državno prvenstvo. Obe lovoriki branijo vaterpolisti Triglava Živil.
Stopnja brezposelnosti v Švici
07. 10. 2000 00.00
Švicarska stopnja brezposelnosti se je septembra letos znižala na 1,7 odstotka, kar je najnižja stopnja v zadnjih devetih letih v Švici, je sporočila švicarska vlada. Avgustovska stopnja brezposelnosti je znašala 1,8 odstotka, kar pomeni, da je bilo avgusta v Švici 63.618 brezposelnih, medtem ko je septembra Švica imela le 62.329 brezposelnih.
Drnovšek si želi bolj učinkovito koalicijo
06. 10. 2000 00.00
Prvak LDS in nekdanji premier Janez Drnovšek, ki se je mudil v Slovenskih Konjicah in Zrečah, je v pogovoru za Radio Rogla med drugim dejal, da je bilo delo v koaliciji LDS-DeSUS-SLS izjemno težavno in da upa, da bo njegova stranka na letošnjih volitvah dosegla tako dober rezultat, da bo imela na voljo boljšo izbiro pri iskanju koalicijskih partnerjev. Po Drnovškovih besedah bi bilo za Slovenijo bolje, če bi bile v vladi stranke s podobno programsko usmeritvijo. Na vprašanje, ali bi v vlado sprejel tudi stranko sedanjega premiera Andreja Bajuka, pa Drnovšek ni želel neposredno odgovoriti.
Nastaja osma največja banka v ZDA
04. 10. 2000 00.00
Ameriška banka Firstar bo za 21,2 milijarde dolarjev, in sicer z izmenjavo delnic, kupila banko U.S. Bancorp s sedežem v Minneapolisu. Nova družba, ki naj bi delovala pod imenom U.S. Bancorp, naj bi imela bilančno vsoto v višini 160 milijard dolarjev in za 107 milijard dolarjev depozitov, kar jo bo uvrščalo na osmo mesto med največjimi ameriškimi bankami. Nakup potekal tako, da bo Firstar za vsako delnico U.S. Bancorpa zamenjal 1,265 lastnih delnic, so sporočil iz Firstarja.
Nagca skušala zavzeti sinagogo
04. 10. 2000 00.00
Nemška policija je imela ob praznovanju judovskega novega leta precej nenavadno nalogo - izpred sinagoge v Berlinu je morala odgnati dva nagca, ki sta skušala vdreti v svetišče prav med verskim obredom. Posrečilo se jima je prebiti policijsko stražo okrog poslopja, tik pred vhodom pa so ju ustavili uslužbenci v sinanogi, ki so bili opremljeni s solzilcem. Vodja judovske skupnosti v Berlinu Andreas Nachama je akcijo označil za vandalistično dejanje. Storilca sta bil po njegovem mnenju obritoglavca, saj so ju prepoznali po zanje značilnih gojzarjih. Medtem pa policija meni, da ni šlo za dejanje skrajnih desničarjev, ampak "le" opitih objestnežev. Možje v modrem namreč niso opazili, da bi nagca nosila gojzarje.
Madžarska zmanjšuje primanjkljaj
04. 10. 2000 00.00
Madžarski presežek v bilanci tekočih transakcij je avgusta znašal 176 milijonov evrov. S tem se je zmanjšal njen primanjkljaj, ki je v letošnjih prvih osmih mesecih znašal 676 milijonov evrov, so sporočili iz madžarske centralne banke.
Združitev Danske Bank in BG Bank
03. 10. 2000 00.00
Največja danska banka Danske Bank in tretja največja banka v tej državi BG Bank, ki deluje pod finančno skupino RealDanmark, se bosta združili v največjo denarno ustanovo na Danskem. Novo podjetje bo delovalo pod imenom Danske Bank, trenutno pa imata obe banki skupaj 18.700 zaposlenih. BG Bank v minulem letu ni veljala za posebej uspešno banko. Danske Bank je imela lani 1,3 milijarde mark dobička, medtem ko je bil dobiček BG Bank dobrih 188 milijonov mark. Združitev bank pa naj bi novoustanovljeni banki do leta 2003 prinesla 520 milijonov mark dobička.
Maribor Pivovarna Laško - Olimpija 1:3
02. 10. 2000 00.00
Nogometaši Maribora Pivovarne Laško so včeraj v 11. krogu na domačem igrišču izgubili z Olimpijo z 1:3 (0:1).
Ferjan četrtič državni prvak
01. 10. 2000 00.00
Najboljši slovenski spidvejist Matej Ferjan je tudi na zadnji dirki državnega prvenstva zmagal ter tako prepričljivo osvojil naslov državnega prvaka s 140 točkami. Drugi mesto v DP je osvojil Izak Šantej (110), tretje pa Tomaž Šušteršič (93). Na zadnji preizkušnji DP, nočni dirki v Krškem, pa sta se na stopničke povzpela še Matej Žagar in Šantej.
Z zmago nemškega četverca Fischerjeva v zgodovino
30. 09. 2000 00.00
Zlato kolajno v kajaku na mirnih vodah je na olimpijskih igrah v Sydneyju osvojil nemški ženski četverec. Zmage se je zagotovo najbolj veselila 38-letna nemška veteranka Birgit Fischer, ki je osvojila že svojo šesto olimpijsko odličje, svoj krstni nastop pa je imela že daljnega leta 1980 na OI v Moskvi. Na drugo mesto so se uvrstile Madžarke, na tretje pa Romunke.
Najvišje Rusinja Jelesina
30. 09. 2000 00.00
Rusinja Jelena Jelesina je nova olimpijska zmagovalka v skoku v višino, saj je z rezultatom 201 cm premagala afriško rekorderko Hestrie Cloete iz Južne Afrike, ki je dosegla isti rezultat, a je imela na drugih višinah več poskusov. Tretje mesto sta si razdelili Švedinja Kajsa Bergqvist in Romunka Oana Manuela Pantelimon s preskočenimi 199 cm.
Dovoljena združitev založbe EMI in AOL-a
30. 09. 2000 00.00
Evropska komisija naj bi preprečila 20 milijard dolarjev vredno ustanovitev mešanega podjetja glasbene založbe EMI in medijskega giganta Time Warner, dovolila pa naj bi 120 milijard dolarjev vredno združitev Time Warnerja z internetnim gigantom AOL. Evropska komisija naj bi dovolila tudi 34 milijard dolarjev vredno združitev podjetij Vivendi, Seagram in Canal Plus. Vse omenjene odločitve naj bi Evropska komisija po pisanju časnika Financial Times potrdila do 11. oktobra letos. Če bo združitev družbe EMI s Time Warner dokončno odpovedana, bo Evropska komisija izgubila glavni zadržek proti združitvi AOL in Time Warner. Ob dvojni združitvi bi namreč trojna naveza AOL-Time Warner-EMI imela na evropskem trgu monopolni položaj na področju glasbene industrije.
Minister Janša v Washingtonu
29. 09. 2000 00.00
Slovenski obrambni minister Janez Janša je včeraj iz Kanade prispel v Washington na uradni obisk Pentagona, kjer mu je ameriški kolega William Cohen danes slovesno predal študijo o slovenski obrambi, ki jo je izdelala skupina strokovnjakov Pentagona pod vodstvom generalmajorja Josepha Garetta.
Kolesarja Huptman in Murn solidna
27. 09. 2000 00.00
Nemški kolesar Jan Ullrich je osvojil še zadnji naslov, ki mu je manjkal v bogati karieri. Po naslovu svetovnega prvaka, zmagovalca dirke Po Franciji in dirke Po Španiji, je v Sydneyju osvojil še naslov olimpijskega prvaka. Kolesar nemškega Telekoma je imel v zadnjih kilometrih obilno pomoč klubskih kolegov, Kazahstanca Aleksandra Vinokurova in rojaka Andreasa Klödna, ki sta v zadnjih 30 kilometrih sodelovala pri njegovem napadu, na koncu pa sta imela od tega tudi veliko korist, saj sta si razdelila preostali medalji. Kolesarji so že od samega začetka začeli z močnim tempom in hitro dali vedeti, da to ni navadna dirka, ampak olimpijske igre. Prve kroge so prevozili s povprečno hitrostjo 42 kilometrov na uro, kar je v kolesarstvu prava redkost. Prvi so z napadi začeli nekateri manj znani tekmovalci, toda njihovi poskusi so bili obsojeni na neuspeh. V desetem od 14 krogov pa se je dirka začela razvijati. Povprečna hitrost je še narasla, v ospredju pa so začeli narekovati ritem nekateri favoriti, predvsem je bil presenetljivo aktiven trenutno najboljši poljski kolesar Piotr Wadecki, ki je bil zraven praktično pri vseh pobegih. V 12. krogu se je v ospredje prebila skupina 18 kolesarjev in strokovnjaki so že pravilno menili, da bo eden izmed njih zmagovalec 239,4 kilometra dolge dirke. Začeli so preštevati, katera država ima največ kolesarjev v tej skupini, kajti računali so, da bo za končni uspeh potrebna medsebojna pomoč. V sredini 13. kroga se je za napad odločil Ullrich, sledila pa sta mu le njegova klubska kolega Klöden in Vinokurov. Ko je vodilna trojica s složnostjo povečevala prednost, je bilo jasno, da bo zmagovalec Ullrich. Ne samo, ker je aktualni svetovni prvak v kronometru najmočnejši, ampak tudi zato, ker je v svojem moštvu najvplivnejši. Slovenski kolesarji po pričakovanju niso imeli večje vloge pri razpletu dirke. Držali so se glavnine, saj bi njihovi napadi verjetno pomenili "samomor". Prvi je zaradi slabega občutja v 11. krogu odstopil Martin Hvastija, nato pa se mu je krog pozneje v boksih zaradi padca pridružil še Tadej Valjavec. Tako sta v zadnjih dveh krogih v konkurenci ostala le Hauptman in Murn. V cilj sta prišla v času štirinajstega Nemca Erica Zabela, s svojima uvrstitvama pa sta izpolnila svoja in pričakovanja selektorja. "Če bi mi kdo pred štartom rekel, da bosta dva uvrščena tako visoko, mu ne bi verjel. Andrej, Uroš in Tadej so se dobro borili, nekoliko slabši je bil Martin, to pa verjetno zaradi naporov, ki je od njega zahtevala dirka Po Španiji. Moram reči, da je bilo naše moštvo eno od mlajših, kar je dober obet za prihodnost," je bil z dosežki svojih varovancev zadovoljen Penko.
Langerholčeva odlična četrta
25. 09. 2000 00.00
Slovenska atletika je dobila novo tekmovalko, ki se je prebila v sam svetovni vrh. To je Škofjeločanka Brigita Langerholc, ki je na olimpijskih igrah v teku na 800 m zasedla četrto mesto, s časom 1: 58,51 pa je popravila državni rekord, ki ga je pred tem postavila v polfinalu (1:59,05).
Clintonova objavila seznam gostov
25. 09. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton in njegova soproga Hillary sta leta 1999 v Beli hiši in v uradnem predsedniškem "vikendu" v Camp Davidu "prenočila" 404 osebe, nekatere tudi večkrat. Vsem gostom je skupno, da so osebni prijatelji predsedniškega para, večini pa predvsem to, da so prispevali krepke denarje za politične kampanje Demokratske stranke. Konservativna Amerika je ob tem novem v vrsti - kot jim pravijo - "Clintonovih sramotnih izkoriščanj položaja za osebne koristi", dvignila vik in krik, čeprav jima kaznivega dejanja ne bo mogoče dokazati.
Škofi pozivajo k udeležbi na volitvah
24. 09. 2000 00.00
Slovenski škofje v predvolilnem času pozivajo vernike, da se udeležijo parlamentarnih volitev in izvolijo oblast, ki bo sposobna pospeševati gospodarski napredek, hkrati pa bo imela tudi posluh za pravičnost in solidarnost med ljudmi. Pri izbiranju poslancev pa je treba pomisliti tudi na eno pomembnih nalog prihodnjega državnega zbora, to je približevanje in vstop Slovenije v Evropsko unijo. Zato je potrebno izvoliti tiste, ki bodo odločno zagovarjali interese države in bodo obranili duhovno in kulturno istovetnost slovenskega naroda.
Valantova deveta v troskoku
24. 09. 2000 00.00
Slovenska skakalka v troskoku Anja Valant, ki je v začetku tega meseca praznovala svoj 23-ti rojstni dan, je v svoji disciplini zasedla končno deveto mesto. Celjanka je v prvih dveh poskusih prestopila, v tretjem poskusu pa je dosegla daljavo 13 metrov in 59 centimetrov, kar je bilo premalo, da bi se uvrstila med najboljših osem
Olimpijsko zlato za Čopa in Špika
23. 09. 2000 00.00
V zgodovino slovenskega športa se bo z zlatimi črkami zapisala veslaška proga v Pentrithu, v predmestju Sydneyja na obronkih slavnega Modrega gorovja. Na tej progi sta si namreč privozila prvo zlato olimpijsko medaljo za Slovenijo blejska veslača Iztok Čop in Luka Špik.
Obnova amsterdamske železniške postaje
23. 09. 2000 00.00
Prihod na osrednjo amsterdamsko železniško postajo bo precej bolj udoben, ko bodo končali z 11-letno obnovo poslopja iz 19. stoletja in postaji dodali povezavo s podzemno železnico. Osrednja amsterdamska železniška postaja je že dolgo ena od večjih znamenitosti tega mesta za mnoge turiste in popotnike. Ko bodo končali z
Dvojcu brez krmarja 11. mesto
22. 09. 2000 00.00
V Penrithu pri Sydneyju sta olimpijski nastop s petim mestom v malem finalu končala veslača Miha Pirih in Grega Sračnjek med dvojci brez krmarja. Blejca sta se sicer potegovala za četrto mesto s Poljakoma, s čimer bi izenačila lansko deseto mesto s svetovnega prvenstva v Kanadi, a sta imela poljska tekmovalca več moči in naša tekmovalca sta v končnem seštevku pristala na skupnem 11. mestu.
Novo mešano podjetje Grupo Acir-Radiopolis
21. 09. 2000 00.00
Največja radijska družba, ki oddaja v španskem jeziku, Televisa namerava skupaj z mehiško radijsko skupino Grupo Acir Comunicaciones in ameriško medijsko skupino Clear Channel ustanoviti novo mešano podjetje Grupo Acir-Radiopolis. Omenjeno podjetje čaka še na potrditev s strani mehiške protimonopolne agencije, piše časnik Financial Times. V novem podjetju bo imela 50,01-odstotni delež Televisa, 25,99 odstotka bo v lasti družbe Grupo Acir, 24 odstotkov pa bo nadzorovalo ameriško podjetje Clear Channel, ki upravlja s 1096 radijskimi postajami v ZDA. Grupo Acir se bo preko podjetja Clear Channel poskušal razširiti na španskogovoreči trg v ZDA. Poleg tega načrtuje nadgradnjo Televisine glavne radijske postaje XEW tako, da bo pokrivala celotno Mehiko.
Američani s težavo premagali Litvo
21. 09. 2000 00.00
Tako imenovano "sanjsko moštvo" košarkarjev iz lige NBA, ki si iz tekme v tekmo manj zasluži ta naziv, je še enkrat potrdilo prepričanje, da niso povsem nepremagljivi. Litva je imela minuto pred koncem tekme le pet točk zaostanka in dva prosta meta, a se je na koncu izteklo z zmago ZDA s 85:76 (47:41).
Telstra zmanjšuje število zaposlenih
21. 09. 2000 00.00
Telstra, največje avstralsko telekomunikacijsko podjetje, namerava v naslednjih treh letih ukiniti 4000 delovnih mest in tako prihraniti okrog 223 milijonov ameriških dolarjev. Velik del te vsote bo podjetje namenilo vpeljavi novih tehnologij in obnovi klicnih centrov, ki bodo odslej enakomerno porazdeljeni po mestnih in ruralnih območjih. Načrtovano zmanjšanje delovnih mest, ki ga bodo izvedli z združitvijo sedanjih 280 v 35 novih klicnih centrov, je del širše strategije podjetja za povečanje učinkovitosti in zmanjšanje stroškov, ki predvideva prihranek 352 milijonov dolarjev. Telstra je imela v zadnjem fiskalnem letu, ki se je končalo 30. junija, 1,99 milijarde ameriških dolarjev čistega dobička, kar je za 5,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani.