imeli

Po čem si zapomniti olimpijske igre v Naganu?

20. 02. 1998 16.44

Osemnajste zimske olimpijske igre si bo večina zapomnila po dveh stvareh. Najprej, po vremenu, ki je zrlo živce vseh, tako nastopajočih, kot novinarjev, gledalcev in drugih. Tisti, ki smo bili že prej na nekaterih olimpijskih igrah, se taksnega vremena pravzaprav ne spomnimo. Že res, da so bile posamične tekme prestavljene tudi že prej, toda taksne odvisnosti od vremena že dolgo ni bilo. Vse bi bilo v redu, če bi tekmo prestavili in jo potem v prestavljenem vremenu tudi opravili. Tu na Japonskem pa je bilo takole: pogled skozi okno kaze na sonce. In čez 5 minut: pogled skozi okno kaze dež. In čez 5 minut: pogled skozi okno kaze sneg. In tako je slo kar iz dneva v dan. Druga stvar, ki bo ostala v spominu okoli 8000 novinarjev iz vsega sveta pa je japonski "red". Prve dni olimpijskih iger nisi mogel praktično nikamor, ne da bi popreje vsaj 10-krat pokazal ustrezno akreditacijo oziroma ustrezno dovoljenje. Japonci so bili sicer vedno zelo vljudni, se neprestano klanjali (pravi čudež je, da jih ima se toliko pokončno držo), toda popustili niso niti za ped. V ilustracijo tega, samo en primer. Včeraj, ko smo se vozili iz Yakebitaija, kjer je bil ženski slalom, je bil cel novinarski avtobus namenjen na parkirišče pred hotelom South Prince, kjer smo imeli avtomobile. Toda, japonski šofer je imel na svojem razporedu napisano: East Prince-South Prince. In nič ni pomagalo, da je cel avtobus vpil in kričal, da je 15-minutna vožnja proti East Prince hotelu nepotrebna. Šofer se je mirno nekajkrat priklonil in nas nato odpeljal po svojem (!) voznem redu, pa čeprav niti en sam novinar ni bil namenjen v kraj njegovega prvega postanka. Prav zanimivo pa je, ko se primeri karkoli izven "voznega reda". Tedaj Japonci ne znajo reagirati in so popolnoma izgubljeni. Več kot očitno je njihovo popolno pomanjkanje reagirati v novih, nepredvidenih okoliščinah. Toda, taksni pač so, to je del njihove zgodovinske in kulturne dediščine in zelo, zelo težko jih kaj odvrne, da ne stopajo po ustaljenih poteh. Za obiskovalca iz Evrope gotovo ostajajo Japonci uganka. Sama športna dogajanja so seveda tudi zanimiva. Niso pa na Japonskem tako spektakularna, kot so bila denimo pred štirimi leti v Lillehammerju na Norveškem. Norvežani so morda celo najbolj športen narod na svetu in v tem jim Japonci niso kos. Tudi v Naganu in okolici (večina zunanjih tekmovališč je oddaljenih skoraj 2 uri vožnje) je bilo veliko gledalcev, tako kot v Lillehammerju. Je pa ena, bistvena razlika. Na Norveškem so ljudje brez izjeme prihajali na tekmovanja spontano, tu na Japonskem pa je navzlic njihovi prisrčnosti le čutiti, da jih je bilo lepo število na tekmovanja "poslanih". Toda, kot sem že zapisal; vedno je potrebno imeti v glavi azijski in evropski način mišljenja in življenja! Ta dva pa sta včasih tako različna kot dan in noč. Sami tekmovalni objekti so, tako kot se za visoko tehnološko razvito državo spodobi, dobro ali celo odlično pripravljeni. Japonci so se res potrudili in naredili vse, da bi si njihove-18-te zimske olimpijske igre ostale v večnem spominu. Tisto, kar je fasciniralo mene in po čemer si jih bom tudi zapomnil pa je poudarek na vlogi otrok. Taksnega poudarka generacijam, ki prihajajo se ni bilo. Kot vemo, pa je potrebno z vzgojo in pridobijanjem pravih vrednot začeti zgodaj. In Japonci se tega zavedajo. O samih športnih tekmovanjih in deležu slovenskih športnikov pred koncem iger ne bi govoril. O tem spregovoriti bo pravi čas, ko bo konec zadnje tekme.

V Pau za prihodnost slovenske košarke

16. 02. 1998 15.10

Košarkarji Uniona Olimpije bodo v sredo odigrali zadnjo tekmo 2. dela evropske lige (skupina G), po kateri bo znano ali bomo v Sloveniji tudi prihodnjo sezono gledali vrhunsko evropsko košarko.

V veleslalomu bodo tekmovali Košir, Knauss, Koblar in Kunc

16. 02. 1998 14.45

Slovenski alpski smučarji, ki se udeležujejo ZOI v Naganu, so imeli danes izbirno tekmo za uvrstitev v veleslalomsko ekipo za nastop na olimpijskem veleslalomu, ki je napovedan za sredo ob 1.30 po srednjeevropskem času.

Samaranch čestital organizatorjem olipijskih iger v Naganu

16. 02. 1998 10.47

Šest dni pred koncem zimskih olimpijskih iger v Naganu se je predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch zahvalil organizatorjem. "Čestitam za velik uspeh in prvorazredno organizacijo," je dejal na mednarodnem forumu olimpijskega gibanja v Naganu.

Sampras s težavami, pa vendar

13. 02. 1998 09.32

Na moškem teniškem turnirju ATP v San Joseju - nagradni sklad je 315.000 ameriških dolarjev - favoriti v drugem krogu do sedaj še niso imeli težav, saj sta se tako Pete Sampras kot Mark Woodforde uvrstila že naprej.

Valentinovo predvsem dan cvetja

12. 02. 1998 08.11

Valentinovo - praznik zaljubljencev je tudi za prodajalce cvetja dan slavja. Po ocenah Združenja nemških cvetličarjev bodo ti imeli na ta dan za četrtino več prometa kot ob običajnih dnevih. Posebno povpraševanje na dan Sv. Valentina, 14. februarja, je po vrtnicah, vetrnicah, rdečih tulipanih, narcisah in gerberah. Izračunali so, da nemško gospodinjstvo vsako leto v povprečju za rezano cvetje porabi približno 180 mark. Vendar je samo petina okoli 300.000 ton rož, ki vsako leto cvetijo v nemških domovih, pisarnah in ordinacijah, iz nemške proizvodnje. 87 odstotkov rož je uvoženih iz Nizozemske, ostanalo pa iz Kolumbije, Izraela in Kenije. Predstavnik nemške organizacije potrošnikov je pozval sodržavljane, naj podarijo domače cvetje. Po njegovem mnenju cvetje iz uvoza vsebuje velike količine pesticidov. Posledice so vidne pri okuženosti podtalnice in dolgoročni onesnaženosti tal, da socialnih problemov niti ne omenjamo.

Drsalna zveza zavrnila protest Norveške in Japonske

09. 02. 1998 08.34

Mednarodna drsalna zveza ISU) je zavrnila protest Norveške in Japonske proti novim tekmovalnim oblekam nizozemske reprezentance. Olimpijski prvak Gianni Romme, drugouvrščeni Rintje Ritsma in četrti Bob de Jong so na tekmovanju nastopili v oblačili na katerih so imeli silikonske dodatke, ki jih je ISU odobrila šele dan pred tekmo. Nova oprema je še zmanjšala zračni upor in po mnenju strokovnjakov naj bi tekmovalci na 5.000-metrski progi pridobili do pet sekund.

100-letna otroška zdravnica po 70 letih še vedno opravlja zdravniško prakso

08. 02. 1998 09.20

Po sedmih desetletjih opravljanja zdravniške prakse 100-letna ameriška pediatrinja Leila Denmark materam še vedno daje enak nasvet, kot ga je dajala doslej: Ne jemljite otrok v naročje vsakič, ko jočejo, ne hranite jih, ko to zahtevajo, in ne povzdigujte svojega glasu.Po besedah izkušene zdravnice so ženskam vcepljali, naj varstvo otroka prepustijo nekomu drugemu, same pa naj postanejo pravnice, učiteljice itd. Zato še nikoli nismo imeli toliko bolnih otrok, kot jih imamo danes. Gospa Denmark, ki je pred kratkim napolnila 100 let, je po podatkih Ameriške medicinske zveze najstarejša otroška zdravnica v ZDA, ki še opravlja zdravniško prakso. Denmarkova je pričela z delom leta 1928 in se še vedno srečuje s svojimi pacienti v svoji 125 let stari kmečki hiši v gozdovih na severu ameriške zvezne države Atlante. Nekateri zdravniki menijo, da so njena prepričanja starodmodna, vendar ne prav vsa. Ima eno lastnost, ki si jo vsak od nas želi imeti - iskreno je predana svojim bolnikom, je povedal nek zdravnik.

Reuters obtožen vdora v sistem konkurenčne agencije in kraje informacij

03. 02. 1998 08.28

Ameriški zvezni preiskovalci so prišli na sled novim dokazom, ki pričajo o tem, da je največja svetovna tiskovna agencija Reuters kradla informacije agencije Bloomberg.

John Major bo kandidiral za londonskega župana

31. 01. 1998 11.00

Nekdanji britanski premier John Major naj bi po pisanju časnika The Times kandidiral za mesto londonskega župana, če bo prišlo do uvedbe tega položaja. Konservativci so sicer imeli v mislih tudi nekdanjega hongkonškega guvernerja Chrisa Pattena, ki pa sam ni naklonjen kandidaturi.

V Hongkongu bodo morali zapreti prvi hotel

22. 01. 1998 08.55

Hotel International v Hongkongu je prva žrtev turistične krize, ki je prizadela mesto. Kot so poročali lokalni časniki, bodo morali hotel v kratkem zapreti, saj njegovih 89 sob skorajda ni zasedenih.

Filip Vujanović predsednik prehodne vlade Črne gore

20. 01. 1998 08.44

Predsednik Črne gore Milo Djukanović je Filipa Vujanovića imenoval za predsednika prehodne vlade, ki bo delovala do predčasnih parlamentarnih volitev, predvidenih za pomlad. Imenovanje mora sedaj odobriti še parlament.

Lani na Madžarskem prodali 78.750 novih avtomobilov

19. 01. 1998 10.11

Minulo leto so na Madžarskem prodali 78.850 novih avtomobilov oziroma približno 5000 več kot leto poprej. Največji uspeh pri prodaji sta imeli družbi Suzuki in Opel, uspešni so bili tudi pri Porscheu, več povpraševanja pa je bilo tudi za luksuzne avtomobile znamke audi, BMW in volvo. Suzuki je minulo leto na Madžarskem prodal 16.040 avtomobilov oziroma 2219 več kot v letu 1996. Na drugem mestu je Opel s 12.950 prodanimi vozili; korsa se je prodajala v skladu s pričakovanji, nekoliko slabša je bila prodaja astre. Bronasta medalja je pripadla Volkswagnu. Ta skupaj s španskim Seatom, češko Škodo, nemškim Audijem in Porscheom tvori Porsche konzorcij, vsi skupaj pa so preteklo leto prodali 13.625 avtomobilov oziroma pet odstotkov več kot leto prej. Najbolj priljubljeni so bili ponovno volkswagni. V minulem letu so zabeležili tudi močan padec prodaje vozil nekoč vodilnega proizvajalca Lada, kjer so leta 1995 prodali 8000 vozil, minulo leto pa le 2600.

Novi prenosni računalniki za britanske ministre

14. 01. 1998 08.18

Britanski ministri bodo opremljeni s prenosnimi računalniki, ki se jih ne bi sramoval niti sam James Bond, saj bodo imeli izpopolnjeni varnostni sistem, ki bo nepovabljenim onemogočal dostop do tajnih informacij. Ti računalniki naj bi nadomestili predpotopne "rdeče kovčke", v katerih so člani kabineta nosili uradne dokumente v obdobju premiera Williama Gladstona konec 19. stoletja. Za dostop do računalnika oziroma informacij sistem predvideva dvostopenjski postopek. Ministri bodo morali v odprtino računalnika najprej vstaviti kartico, potem pa s kazalcem pritisniti na tipko, ki bo preverila njihov prstni odtis. Računalnik se bo odzval le na topli dotik, s čimer naj bi se izognili ponarejanju odtisov, je pojasnil tiskovni predstavnik britanske vlade. Računalnik, ki stane 2400 funtov (3840 dolarjev), ima tudi sistem kodiranja podatkov.

V Perthu razdelili štiri komplete medalj v bazenskem plavanju

13. 01. 1998 18.33

Na 8. svetovnem plavalnem prvenstvu v avstralskem Perthu so razdelili tudi štiri komplete medalj v bazenskem plavanju. Prestižno moško disciplino, štafeto na 4 x 200 metrov prosto so dobili Avstralci pred Nizozemci in Britanci. Ob tem so imeli gostitelji prvenstva lepo priložnost, da postavijo tudi nov svetovni rekord (7:11,95), a je bil njihov zadnji plavalec Daniel Kowalski prepočasen, izid 7:12,48 pa je zadostoval za nov rekord prvenstev. Prvo današnjo disciplino 200 metrov za ženske je ob odsotnosti svetovne rekorderke Franziske van Almsick dobila olimpijska prvakinja, 25-letna Kostaričanka Claudia Poll. Srebro je osvojila Slovakinja Martina Moravcova, ki se je z enakim odličjem okitila že včeraj na pol krajši razdalji, bron pa Avstralka Julia Grewille. Na 100 metrov prsno je presenetljivo slavila 19-letna Američanka Kristy Kowal. Drugo mesto je osvojila pred Avstralko Helen Denman in Kanadčanko Lauren van Oosten. Favoritnje pa so ostale praznih rok. Evropska prvakinja madžarka Agnes Kovacs je bila 4., svetovna rekorderka Južnoafričanka Penny Heyns 5., branilka naslova Avstralka Samantha Riley pa šesta. O izenačenosti te tekme pa zgovorno priča podatek, da je vseh osem tekmovalk na koncu ločilo vsega 72 stotink sekunde. Edino preostalo disciplino, moško tekmo na 400 metrov mešano, je dobil ameriški svetovni rekorder Tom Dolan. Srebro je osvojil Nizozemec Marcel Wouda, bron pa Kanadčan Curtis Myden. Od Slovencev sta nastopila Nataša Kejžar in Marko Milenkovič. Milenkovič je 400 m mešano odplaval v 4:31,89 minute in osvojil 20. mesto, Nataša Kejžar pa je bila na 100 m prsno z izidom 1:12,30 enaindvajseta.

Najstarejša Zemljanka Teksačanka?

13. 01. 1998 08.08

Emma Massey, ki naj bi v petek dopolnila 117 ali 119 let, se prav gotovo ne bo še odpovedala njuhancu. Voditeljica aktivnosti v domu starostnikov v teksaškem Rallsu, kjer živi Masseyeva, je povedala, da gospa obožuje kavico in njuhanec. Jesse James Nave, ki skrbi za njene račune in posle, ji vsak mesec prinese škatlo njuhanca. Pravi, da je upokojenka kot rojstni datum nekoč vpisala 16. januar 1879. Če je pravi, bo ta petek praznovala 119. rojstni dan. V domu pa je kot njen rojstni datum zapisan 15. januar 1881; torej naj bi bila Masseyeva v četrtek stara 117 let. "Zdi se mi, da nekaj let gor ali dol ni pomembnih, ko je človek star sto let in kolikor jih že ima," meni Nave in dodaja, da v tistih časih verjetno niso imeli rojstnih listov.

Sneg ohromil Tokio

08. 01. 1998 14.12

Sneg je danes popolnoma ohromil Tokio. Moteni so cestni, železniški in letalski promet.

Pravoslavni Božič

07. 01. 1998 16.22

Pravoslavni svet danes praznuje božič. V moskovskem Bogojavljenskem saboru so sinoči ruski patriarh Aleksej in drugi pripravili veličastno osrednjo slovesnost z božično mašo.

Rekordna poraba električne energije v jesenskih mesecih

27. 12. 1997 12.46

Potem, ko je poraba električne energije že oktobra za deset odstotkov presegla lansko primerljivo obdobje, se je tudi novembra v primerjavi z enakim mesecem lani povečala za 8,7 odstotka.

Ruska duma odobrila pomilostitev za 35.000 zapornikov

24. 12. 1997 13.52

Poslanci ruske dume so z veliko večino odobrili pomilostitev za okoli 35.000 zapornikov, s čimer naj bi v Rusiji razbremenili prepolne zapore, v katerih razsajajo bolezni.

Air France povečala dobiček

19. 12. 1997 08.47

Francoska letalska družba Air France je v prvi polovici letošnjega poslovnega leta zabeležila 1,76 milijarde frankov čistega dobička. To je trikrat več kot v primerljivem obdobju lani, so sporočili iz Air France, ko so imeli 597 milijonov frankov dobička. Ob 8,3-odstotnem povečanju je promet v prvem polletju dosegel 31 milijard frankov.

Italiji zaradi diskriminacije grozi soočenje z Evropskim sodiščem

18. 12. 1997 15.31

Evropska komisija namerava pred Evropskim sodiščem sprožiti postopek proti Italiji, ker ocenjuje, da je italijanska zakonodaja v zvezi s pravicami učiteljev tujih jezikov, ki so neitalijanski državljani Evropske unije, v tej državi diskriminatorna.

Union Olimpija v Bologno po zmago

15. 12. 1997 17.43

Košarkarji Uniona Olimpije odhajajo v sredo na tekmo 10., zadnjega kroga skupine D v evropski košarkarski ligi v Bologno trdno odločeni, da domačemu moštvu Teamsystem zadajo prvi poraz na njegovem igrišču.

Stavka kontrolorjev letenja

12. 12. 1997 11.49

Zaposleni v upravi za zračno plovbo so, kot so napovedali, začeli ob 11. uri stavkati. Pred začetkom stavke so imeli še zbor delavcev. Stavko sta organizirala sindikat operativnih delavcev sistema kontrole letenja (SSKL) in sindikat aeronavtičnih, informacijskih in tehničnih služb (SAITS).

Slovenska delegacija na obisku na Hrvaškem

12. 12. 1997 09.25

Predsednik vlade Janez Drnovšek se bo med enodnevnim uradnim obiskom na Hrvaškem sestal z najvišjimi predstavniki: premierom Zlatkom Matešo, predsednikom sabora Vlatkom Pavletićem, predvidoma pa tudi s predsednikom države Franjem Tuđmanom. Premiera bo spremljala delegacija, v kateri bodo zunanji minister Boris Frlec, minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, finančni minister Mitja Gaspari, minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur ter več državnih sekretarjev. Ministri bodo imeli v Zagrebu srečanja s hrvaškimi kolegi. Premiera Drnovšek in Mateša bosta v Banskih dvorih podpisala sporazum o prosti trgovini med Slovenijo in Hrvaško, poleg tega pa še sporazum o vzajemni zaščiti in spodbujanju investicij ter sporazum o mednarodnem kombiniranem prometu. Predstavniki ministrstev za delo in socialo naj bi podpisali tudi administrativni sporazum o izvajanju sporazuma o socialnem zavarovanju.

Pomoč svetovne banke romunski zemljiški reformi

12. 12. 1997 08.34

Svetovna banka je Romuniji odobrila posojilo v višini 25,5 milijona ameriških dolarjev, s katerim naj bi pomagali vzpostaviti kataster, ki je potreben za izvedbo zemljiške reforme. Lastništvo posameznih zemljišč na pretežnem območju Romunije ni vpisano v ustrezne registre. Zemljiške knjige, kakršne poznajo v zahodni Evropi, so imeli pred prihodom komunistov na oblast le v delu države, ki je bil nekaj stoletij pod avstrijsko-madžarsko vladavino. S posojilom Svetovne banke naj bi financirali projekt, s katerim nameravajo razjasniti lastniška razmerja ter tako vzpostaviti pogoje za trgovanje z zemljišči. Zakon o zemljiški reformi, ki predvideva vrnitev zemljišč, ki so jih zasegli komunisti, pa je romunski parlament že sprejel.

Nemški študentje blokirali železniško postajo v Koelnu

10. 12. 1997 09.42

Nezadovoljni študentje so sinoči za več ur ohromili železniški promet v Koelnu. Po navedbah koelnske železniške policije je približno 2000 študentskih protestnikov blokiralo železniško postajo Koeln-Deutz, od tam pa so se po tirih napotili proti glavnemu kolodvoru. Demostracije so trajale od 7. do 10. ure zvečer, zaradi njih pa so vlaki imeli približno 1000 minut zamude.

SMG in Demolition group v Budimpešti

05. 12. 1997 15.33

Na 3. festivalu Muecsarnok v Budimpešti, katerega prvi del poteka med 3. in 11. decembrom letos, drugi pa bo med 4. in 8. februarjem prihodnje leto, bosta Slovenijo zastopala Slovensko mladinsko gledališče, ki se bo predstavilo s projektom Vita Tauferja Silence Silence Silence in delom Matjaža Pograjca Mesto, kjer nisem bil, ter glasbena skupina Demolition Group.

Naporen konec tedna za smučarje

02. 12. 1997 09.04

Alpski smučarji bodo konec tega tedna imeli precej napolnjen program. Pretekli teden odpovedani moški smuk v Whistler Mountainu bo v četrtek ob 20. uri (po srednjeevropskem času) na prizorišču svetovnega prvenstva leta 1999 v Vailu.

Minister Gaber o potrebah in razvoju slovenskega šolstva

29. 11. 1997 13.31

Ni mogoče privoliti v to, da bi imeli na koncu manj sredstev, kot smo jih imeli letos, je ob dejstvu, da naj bi šolstvo za prihodnje leto iz proračuna dobilo približno 8 odstotkov k letošnjim sredstvom, kar je manj kot pospravi inflacija, v pogovoru za sobotno prilogo Dela dejal minister za šolstvo in šport <b>Slavko Gaber</b>. To bi po njegovih besedah pomenilo občutno manj možnosti za razvijanje osnovnega šolstva in vrtcev. Še bolj pa ga skrbi, kaj bo, če prihodnje leto ne bo mogoče vpisati 2000 več študentov kot letos. Če se to zgodi, se bo normalen razvoj na tem področju ustavil, Nujno je, da Slovenija za izobraževanje nameni 6 odstotkov bruto domačega proizvoda, je poudaril. Tiste, ki šele prihajajo, je treba oborožiti z znanjem, če hočejo dobiti ustrezno delo in prispevati denar za skupni razvoj in tudi za pokojnine. Minister Gaber je izrazil bojazen, da se koalicija tega ne zaveda dovolj. In če bo tako tudi v prihodnje, je, kot je dejal, bolje, da se odpovemo retoriki o enakopravnem mestu v Evropi.