in gre

Sanacija odlagališča radioaktivnih odpadkov

11. 11. 1999 21.36

V Zavratcu pri Idriji so točno opoldne po skoraj štiridesetih letih odlašanja končno začeli s sanacijo zasilnega odlagališča radioaktivnih odpadkov. Gre za odpadke, nastale ob nesreči z radijem na ljubljanskem Onkološkem inšitutu leta 1961.

Računalniški pirat obsojen na tri mesece zapora

11. 11. 1999 19.50

Okrajno sodišče v Mariboru je na trimesečno zaporno kazen obsodilo še enega prodajalca nelegalnih kopij računalniških programov. Poleg zaporne kazni mora obtoženi plačati tudi stroške postopka in civilno kazen v višini več kot milijon tolarjev. To je letos že druga obsodba na zaporno kazen za kaznivo dejanje neupravičenega izkoriščanja avtorskih del po 159. členu KZ, je sporočil predsednik podružnice svetovnega združenja proizvajalcev in prodajalcev računalniške opreme <a href=http://www.bsa.si target=_new>BSA GIZ</a> Aaron Marko.

Prizadevanja za rešitev kulis

11. 11. 1999 15.55

Arheologi, filmski zgodovinarji in navdušenci skušajo izpod kalifornijskega peska rešiti kulise nemega filma Deset zapovedi Cecila B. DeMilla iz leta 1923. Ostanki kulis iz mavca in gline tega najdražjega filma svojega časa so zakopani pod sipinami blizu mesta Guadalupe, 275 kilometrov severozahodno od Los Angelesa. Gre za kulise avenije sfing z dvema deset ton težkima kipoma sfinge in najmanj tri metre visokih kipov štirih faraonov. To filmsko mesto je obkrožal 24 metrov širok in 36 metrov visok zid s hieroglifi, narejenimi po vzoru iz neke egipčanske grobnici v Egiptu. Producent filma je bil Paramount, stal pa je 1,4 milijona dolarjev, kar je bilo štirikrat več od povprečnega filmskega proračuna. Ameriški režiser dokumentarnih filmov Peter Brosnan s kolegi skuša zbrati 180.000 dolarjev za izkop in restavriranje teh 76 let starih kulis, doslej pa jim je uspelo zbrati 25.000 dolarjev. Akcijo reševanja ''pokopanega mesta'' je začel, potem ko je zanj zvedel v avtobiografiji režiserja Cecila B. DeMilla.

Izraelska vlada odobrila umik

10. 11. 1999 20.29

Izraelska vlada je odobrila umik s petih odstotkov Zahodnega brega. Gre za drugo fazo uresničevanja predhodnega izraelsko palestinskega sporazuma zemlja za mir. Od 18 ministrov je proti odločitvi glasoval le eden.

Brez Sparavčeve v Lizboni

10. 11. 1999 18.30

Najhitrejša slovenska plavalka Metka Sparavec ne bo nastopila na dvoranskem evropskem prvenstvu decembra v Lizboni. Mariborčanka je zbolela za bronhitisom in izgubila del treninga, zato za decembrsko EP ne bo primerno pripravljena. Njen odstop bo hud udarec tudi za slovensko žensko štafeto 4 x 50 metrov mešano, ki je v Lizboni načrtovala medaljo. Selektor Ciril Globočnik bo težko našel ustrezno zamenjavo za Metko.

Zadnja izdaja blagajniškega zapisa

10. 11. 1999 15.49

Svet Banke Slovenije je na včerajšnji seji sprejel sklep o prenehanju izdajanja blagajniškega zapisa z nakupnim bonom. Trinajsta izdaja je zadnja izdaja blagajniškega zapisa, ki je bil izdan skupaj z nakupnim bonom.

Juri na triateralno srečanje

10. 11. 1999 14.33

Državni sekretar na MZZ Franco Juri je na novinarski konferenci povedal, da se bo v petek v Trstu udeležil srečanja državnih sekretarjev zunanjih ministrstev Slovenije, Italije in Madžarske.

Komisija predlaga vpogled v delniško knjigo

09. 11. 1999 21.28

Marjan Podobnik, predsednik vladne preiskovalne komisije, je danes predlagal, naj vlada tudi ob pomoči policije zaseže delniško knjigo podjetja, saj naj bi le tako lahko ugotovili ali je prišlo do oškodovanja družbenega premoženja.

Italija osumljena trgovanja z nogometaši iz Afrike

09. 11. 1999 20.08

Italijanski nogometni klubi so osumljeni, da so iz Afrike in Latinske Amerike pripeljali več tisoč sirot, da bi iz njih naredili nogometaše. Današnja La Repubblica poroča, da so italijanski klubi samo lani registrirali 5308 otrok, mlajših od 16 let, ki so prišli iz držav, ki niso članice EU.

V goste prihaja Ariel McDonald

09. 11. 1999 19.39

Evropska košarkarska liga se nadaljuje z nezmanjšano hitrostjo in letošnje novince v tem tekmovanju, košarkarje Pivovarne Laško v četrtek v domači dvorani Tri lilije čaka nova težka preizkušnja. V mesto piva in cvetja prihaja trenutno vodilno moštvo skupine C, Maccabi iz Tel Aviva.

Mobitel predstavil novi storitvi

09. 11. 1999 15.06

Operater mobilne telefonije Mobitel bo s 15. novembrom uvedel dve novi storitvi, imenovani SMS Info in GSM Mail. Pri obeh gre za nadgradnjo sistema kratkih sporočil SMS, ki je med uporabniki Mobitela ena najpogosteje uporabljanih dodatnih storitev. Storitev SMS Info bo Mobitel najprej ponudil rednim naročnikom sistema GSM, kasneje pa tudi uporabnikom predplačanega sistema Mobi. Storitev GSM Mail bo vključena v študentski in poslovni paket, ostali redni naročniki pa jo lahko naročijo dodatno, so povedali predstavniki Mobitela na današnji novinarski konferenci in dodali, da bo s storitvijo SMS Info mogoče prenesti sporočila v dolžini 640 znakov.

Napočil je trenutek za mir s Sirijo

09. 11. 1999 08.15

Predsednik izraelske vlade Ehud Barak je včeraj izjavil, da je napočil ''trenutek miru pogumnih'' s Sirijo. Gre za zgodovinski trenutek, je bil na novinarski konferenci po srečanju s francoskim premierom Lionelom Jospinom prepričan izraelski premier.

Premiki v popotresni obnovi

09. 11. 1999 08.09

V Drežniških Ravnah je za popotresno obnovo skupaj predvidenih 67 objektov; dela so že dokončana ali pa še potekajo na 47 objektih, na 24 objektih pa je bila do 5. novembra sanacija že popolnoma zaključena.

Konec upanja za združitev?

08. 11. 1999 21.30

Združitev med SLS in SKD, ki je eden večjih projektov slovenske politike v zadnjih letih, je vse manj verjetna. Stranki uradno ne komunicirata več. Edini stiki so med njunimi posameznimi predstavniki. O združevanju je danes v Beli Krajini govoril tudi izvršilni odbor Slovenskih krščanskih demokratov.

Cerkev z vizijo

05. 11. 1999 20.37

Izberi življenje! Pod tem geslom od sinoči v Zavodu svetega Stanislava poteka prvo zasedanje vseslovenske sinode. Glavni namen sinode je dognati, kako naj deluje vnaprej, da bo čimj bolj zadostila svojemu poslanstvu - biti v službi človeštva.

Novela zakona o RTV na ustavnem sodišču

05. 11. 1999 15.10

Slovenski krščanski demokrati so na ustavno sodišče vložili pobudo za presojo ustavnosti 4. in 6. člena novele zakona o RTV Slovenija s predlogom za zadržanje izvajanja zakona. Izpodbijana člena določata, kdo vse je imetnik radijskega ali televizijskega sprejemnika in na kakšen način se vodi evidenca zavezancev za plačilo prispevkov.

Preiskava o orožju iz Ložnice

04. 11. 1999 20.57

Parlamentarna komisija, ki preiskuje prodajo orožja iz skladišča Ložnica poleti 1991, je danes zaslišala zadnje štiri priče: brigadirja Ladislava Lipiča, nekdanjega poveljnika Morisa Toneta Krkoviča, bivšega šefa VOM-a Andreja Lovšina in nekoč glavnega logistika na obrambnem ministrstvu Ludvika Zvonarja. Priče trdijo, da v Ložnici nikoli niso bile oziroma ne vedo nič o kakršnihkoli izplačilih.

O položaju Romov v Makedoniji in Sloveniji

04. 11. 1999 19.01

V okviru aktivnosti Pakta za stabilnost v Jugovzhodni Evropi in sodelovanja med Informacijsko dokumentacijskimi centri Sveta Evrope je Informacijsko dokumentacijski center SE v Ljubljani povabil skupino sedmih predstavnikov nevladnih romskih organizacij iz Makedonije. Na pogovoru o ustavni in zakonodajni zaščiti Romov v Sloveniji in Makedoniji pa so sodelovali tudi predstavniki vladnih in nevladnih ustanov iz Slovenije.

Petrič na zasedanju ministrskega odbora SE

04. 11. 1999 18.50

Slovenska delegacija pod vodstvom državnega sekretarja na MZZ Ernesta Petriča se je včeraj in danes udeležila 105. zasedanja ministrskega odbora Sveta Evrope, ki je razpravljal predvsem o prispevku SE k reševanju kosovskega vprašanja in uresničevanju Pakta stabilnosti za JV Evropo. Omenjeni temi sta bili v središču pozornosti tudi na včerajšnjem neformalnem srečanju s civilnim upraviteljem ZN na Kosovu Bernardom Kouchnerjem in namestnikom koordinatorja EU za pakt stabilnosti Donaldom Kurschem.

Visok jubilej Heliosa

04. 11. 1999 15.32

Domžalsko podjetje <A HREF=http://www.helios.si target=_blank> Helios</A>, ki proizvaja premaze, lake, smole, lepila in škrob, bo jutri dopolnilo 75 let delovanja. Začetki Heliosa segajo v leto 1924, ko je bila na Količevem pri Domžalah ustanovljena delniška družba Tovarna lakov Ljudevit Marx. Današnjo podobo Heliosa označujeta najpomembnejša poslovna mejnika: odločitev za proizvodnjo avtomobilskih premazov, ki je Heliosu odprla pot do visoko tehnološke proizvodnje in odločitev za pospešeno nastopanje na tujih trgih, ki je bila podlaga za sodelovanje in povezovanje z največjimi svetovnimi proizvajalci premazov.

Napaka v sistemu kriva za nesrečo?

03. 11. 1999 21.53

Ameriški preiskovalci so zaradi poslabšanja vremena prekinili iskanje razbitin egiptovskega letala. Črni skrinjici, ki so ju odkrili sinoči, bodo tako iz morja potegnili šele čez nekaj dni. Čeprav preiskava še poteka, domnevajo, da je do nesreče boeinga 767, v kateri je umrlo 217 ljudi, najverjetneje prišlo zaradi napake na enem od motorjev.

Festival dokumentarnega filma v Leipzigu

03. 11. 1999 18.51

V nedeljo so v Leipzigu na 42. mednarodnem festivalu podelili zlate golobe za najboljše dokumentarne in animirane filme. Zlatega goloba za celovečerni dokumentarni film je dobil poljski film Takšna zgodovina režiserja Pawla Lozinskiga, denarna nagrada pa znaša 10.000 nemških mark. Glavno nagrado za kratki dokumentarni film je dobil ruski režiser Dmitry Kabakov za delo Sam. Zlatega goloba za najboljši animirani film je mednarodna žirija podelila kanadskima filmskima ustvarjalkama Wendy Tilby in Amandi Forbis.

Ponatis treh uspešnic Mohorjeve družbe

03. 11. 1999 15.22

Goriška Mohorjeva družba, v Italiji najstarejša knjižna založba, je te dni ponatisnila tri knjige, ki so doživele izjemen uspeh tako pri slovenskem kot pri italijanskem občinstvu. Gre za knjigo duhovnih razmišljanj Otmarja Črnilogarja Stati in obstati, Slovnico slovenskega jezika Antona Kacina in jezikovni priročnik Nade Pertot Pomagajmo si sami.

Smartom bodo zamenjali manšete na sprednji osi

03. 11. 1999 11.02

Nemško-ameriški proizvajalec avtomobilov DaimlerChrysler je kupce malega modela avtomobila smart pozval, naj se oglasijo v avtomehaničnih delavnicah, opazili so namreč težave s tesnili. Manšeta na sprednji osi ne tesni vedno popolnoma, so povedali v hčerinski družbi Micro Compact Car, ki smarte proizvaja. Gre za smarte, ki so jih izdelali med oktobrom 1998 in junijem 1999.

Koridor za begunce odprt le za kratek čas

01. 11. 1999 21.00

Ruske sile so davi na meji med Čečenijo in Ingušetijo za krajši čas odprle koridor za begunce, vendar so čez mejo spustili le stotino ljudi in nekaj vozil, potem pa so mejo zaprli. Prehod med republikama naj bi bil odprt v obe smeri, vendar pa je po podatkih tiskovne agencije Reuters odprt le v smeri iz Ingušetije v Čečenijo. Situacija je otežkočena tudi zaradi snega, ki se je ponoči spremenil v leden dež. Begunci poročajo o težkih razmerah v katerih se nahajajo, predvsem pa jim primanjkuje hrane.

Slovenska delegacija na Bajkonurju

01. 11. 1999 20.32

Po sinočnjem prihodu v Moskvo bo sedemčlanska delegacija astronavtsko-raketarskega kluba Vladimira M. Komarova iz Ljubljane jutri z letalom ruske letalsko-vesoljske agencije RAKA nadaljevala pot na kozmodrom Bajkonur v Kazahstanu.

Ciklon morda povzročil 10.000 žrtev

01. 11. 1999 18.12

V silovitem ciklonu, ki je v petek prizadel vzhodno obalo Indije, je po prvih podatkih življenje izgubilo več kot tisoč ljudi. Vojska je včeraj začela veliko akcijo ''Operacija pomoč'' in na prizadeto območje, 350 kilometrov jugozahodno od Kalkute, prepeljala 300 zdravnikov in inženirjev ter 2000 vojakov.

Vlada bo sprejela sklep o uvedbi nove valute

01. 11. 1999 17.31

Podpredsednik črnogorske vlade Novak Kilibarda je za Radio B2-92 potrdil, da bo v Črni gori kot uradna valuta uvedena nemška marka.

Zagorje - Union Olimpija 53:79

01. 11. 1999 10.09

Košarkarji Uniona Olimpije so v srečanju osmega kroga SKL Kolinska premagali Zagorje z 79:53 (37:32).

Bogovi, duhovi in demoni starega Egipta

31. 10. 1999 17.38

V zagrebškem arheološkem muzeju so pred dnevi odprli razstavo z naslovom Bogovi, duhovi in demoni starega Egipta. Razstava je postavljena v treh dvoranah - v prvi so na ogled kipci egiptovskih božanstev, druga je posvečena simboliki smrti, v tretji pa prikazujejo dokumentarne filme o starem Egiptu. Po besedah avtorja razstave ne gre za tipično arheološko-znanstveno razstavo, temveč je ta bolj pedagoškega značaja.