in sodelovanje
Konvencija o prepovedi otroškega dela
19. 11. 2000 00.00
Konvencija o prepovedi najhujših oblik izkoriščanja dela otrok je danes stopila v veljavo. Konvencijo, ki so jo junija 1999 sprejeli v okviru Mednarodne organizacije za delo (ILO), je ratificiralo 49 držav od 175 držav članic te organizacije, so sporočili s sedeža ILO v Ženevi.
Fujimori bo odstopil
19. 11. 2000 00.00
Perujski predsednik Alberto Fujimori bo jutri ali pa najkasneje v torek odstopil s položaja, je danes napovedal perujski premier Federico Salas. "Predsednik ne želi ovirati demokratičnih procesov v Peruju," je poudaril Salas. Fujimori je sicer trenutno na Japonskem, v Peru pa naj bi se predvidoma vrnil šele v sredo. Že sinoči pa naj bi svoja pooblastila predal drugemu podpredsedniku Ricardu Marquezu.
Deset let sindikata železničarjev
18. 11. 2000 00.00
Letos mineva deset let od ustanovitve dveh sindikatov, Svobodnega in neodvisnega sindikata v železniškem prometu ter Samostojnega sindikata vlakospremno postajnega osebja, ki sta leta 1994 ustanovila Sindikat železničarjev Slovenije (SŽS). Ta jubilej bodo danes popoldne proslavili v ljubljanski Festivalni dvorani. SŽS je reprezentativni sindikat za dejavnost železniškega prometa in sopodpisnik kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa. Šteje 1957 članov, ki so zaposleni na Slovenskih železnicah (SŽ) v poklicih, kot na primer sprevodnik, vlakovodja, premikač, vlakovni odpravnik, strokovni delavec, skratka zaposleni v skoraj vseh poklicih v tem javnem podjetju, od proizvodnih do vodilnih delavcev. V preteklem desetletnem obdobju so po besedah predsednika SŽS Alberta Pavliča delali predvsem na področju izboljšanja položaja zaposlenih na SŽ. "Sindikat je predvsem s svojim delom in rezultati postal eden vidnejših dejavnikov na Slovenskih železnicah, in sicer tako po številu članstva, reprezentativnosti ter konstruktivnih kot po ustvarjalnih prispevkih ter številnih dosežkih," je poudaril prvi mož SŽS.
V ZRJ kmalu urad haaškega sodišča
18. 11. 2000 00.00
Po mnenju Clintonove administracije je ZR Jugoslavija storila prvi veliki korak, ki bo omogočil, da bodo lahko sodili nekdanjemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Nova vlada ZRJ naj bi za prihodnji teden odobrila obisk preiskovalcev za vojne zločine ZN. V začetku minulega tedna je predsednik ZRJ Vojislav Koštunica pozdravil napovedano odprtje beograjske pisarne Mednarodnega haaškega sodišča. Jugoslovanski vladni uradniki so že potrdili, da bodo preiskovalcem izdali vize. Preden je Koštunica zmagal na septembrskih volitvah, je namreč zavračal možnost, da bi izročili Miloševića, ki so ga lani obtožili za zločine na Kosovu. ZDA sedaj verjamejo, da novi predsednik pripravlja teren za prav to dejanje. Najnovejše javno mnenje v ZRJ kaže na podporo Koštunici in tudi za izročitev Milosevića.
Nova domene na internetu
17. 11. 2000 00.00
Včeraj, v četrtek so po dolgih dogovorih odobrili sedem novih končnic, vključno z .biz, .name in .info, ki bodo zmanjšali naval za .com končnicami. Takšno odločitev je sprejela družba Internet Corporation for Assigned Names and Numbers (ICANN) po pol desetletja diskusij. Doslej je namreč registriranih kakšnih dvajset milijonov .com imen. Dodatnih sedem končnic so prva večja sprememba od kar je bil v osemdesetih letih sistem razvit. Nove končnice bodo prišle v uporabo do sredine prihodnjega leta.
Koštunica pisal Annanu
17. 11. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je pisal generalnemu sekretarju Združenih narodov Kofiju Annanu in ga obvestil, da je varnostni položaj Srbov v prištinskem zaporu na Kosovu daleč od zadovoljivega.
Priznanja TZS najlepše urejenim krajem
17. 11. 2000 00.00
Turistična zveza Slovenije danes popoldne v Slovenskih Konjicah pripravlja sklepno prireditev letošnjega tekmovanja v urejenosti krajev ter panožnih tekmovanj v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. Pred podelitvijo priznanj bo tudi posvet o uresničevanju tega pomembnega projekta, s katerega bodo župani nagrajenih krajev ostalim slovenskim županom poslali pismo s priporočilom za sodelovanje v tekmovanju v prihodnjih letih.
Slovenija za oživitev gospodarskih odnosov
17. 11. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je danes sprejel predsednika skupščine mesta Novi Sad Borisava Novakoviča, ki je v Sloveniji skupaj s skupino jugoslovanskih gospodarstvenikov. Novosadski župan je predsednika seznanil z gospodarskimi, političnimi in socialnimi razmerami v Vojvodini in v ZRJ, predsednik Kučan pa je potrdil interes Slovenije za ponovno oživitev gospodarskega sodelovanja med državama, so sporočili z urada predsednika republike.
Clinton se ni mogel upreti partiji golfa
17. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton se med bivanjem v Bruneju, kjer se je udeležil vrha Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje (APEC), ni mogel upreti, da ne bi odigral hitre partije golfa.
Potočnikova sprejela Mugošo
17. 11. 2000 00.00
Županja Mestne občine Ljubljana (MOL) Viktorija Potočnik je danes sprejela predsednika Skupščine občine Podgorica Miomira Mugošo in njegovega namestnika Bora Vučinića. Pogovarjali so se zlasti o možnostih pomoči strokovnjakov MOL pri izdelavi urbanističnih načrtov ter o izkušnjah Ljubljane pri semaforizaciji in ekološki problematiki.
Garrettu zlata medalja SV
16. 11. 2000 00.00
Slovenija je pri uresničevanju ocenjevalne študije o reformi slovenske obrambe, ki so jo skupaj pripravili ameriški in slovenski strokovnjaki, od septembra, ko je obrambni minister Janez Janša v Washingtonu dobil uradno kopijo tega dokumenta, že dosegla občuten napredek. To je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani izjavil generalmajor Joseph Garrett, vodja skupine, ki je pripravila omenjeno študijo. V zahvalo za njegovo delo, nasvete in osebno angažiranost pri projektu in spodbujanju ameriško-slovenskega sodelovanja na obrambnem področju je minister Janša generalmajorju Garrettu danes podelil zlato medaljo SV.
Noč preobratov na Floridi
16. 11. 2000 00.00
Tabor ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora je včeraj na floridskem vrhovnem sodišču vložil pritožbo, v kateri zahteva, naj se sodišče izjasni o legalnosti in načinih ročnega preštevanja glasovnic s predsedniških volitev, so sporočili viri na sodišču. Posebni Gorov odposlanec na Floridi, nekdanji ameriški državni sekretar Warren Christoper, je že pred tem napovedoval ta pravni postopek. Zadnji uradni izidi volitev v ameriški zvezni državi Florida kažejo, da predsedniški kandidat republikanske stranke George W. Bush vodi pred Gorom za 300 glasov. Po teh izidih je Gore v vseh 67 volilnih okrožjih od prvega štetja po volitvah 7. novembra pridobil 2841 glasov, Bush pa jih je pridobil 1357. Po prvem štetju 8. novembra je imel Bush 1784 glasov prednosti pred Gorom, ki je zdaj skopnela na 300 glasov. V petek, 17. novembra, morajo biti objavljeni še rezultati glasovanja po pošti. Po neuradnih podatkih naj bi bilo teh glasovnic najmanj 10.000. Sinočnji razvoj dogodkov na Floridi, kjer bo padla odločitev o 43. predsedniku ZDA, se je lahko po razgibanosti primerjal z volitvami 7. novembra, ko sta se kandidata George Bush mlajši in Al Gore menjavala v vodstvu. Podpredsednik ZDA Al Gore je sinoči predlagal izhod iz povolilnega zapleta na Floridi in ponujal, sicer "mlahavo" roko sprave Bushu, ki jo je ta v skladu s pričakovanji zavrnil, sicer pa je politično-pravno preigravanje potekalo ves dan. Vrhovno sodišče Floride je najprej zavrnilo predlog državne sekretarke Katherine Harris, da odredi konec ponovnega ročnega preštevanja glasov.
Koštunica v Evropskem parlamentu
16. 11. 2000 00.00
Predsednik ZRJ Vojislav Koštunica je včerajšnji obisk Evropskega parlamenta izkoristil, da je izpostavil nujnost, da se Jugoslavija priključi EU. Izjavil je, da je vključevanje v evropske integracije zunanjepolitični cilj ZRJ, pred tem pa potrebuje pomoč, da obnovi uničeno gospodarstvo. Da so vrata EU odprta tudi za ZRJ, če bo država nadaljevala po poti demokracije in izvajala potrebne reforme, je potrdila tudi predsednica parlamenta Nicole Fontaine. Koštunica je tudi izrazil željo, da bi ZRJ z EU kar najhitreje podpisala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju. Integracija ima kljub vsemu mnoge zadržke , predvsem ki se tičejo odgovornosti posameznikov, predvsem Miloševića, za vojne zločine. Koštunica je ponovil zagotovilo, da Beograd sodelovanje s haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sprejema kot svojo mednarodno dolžnost. Vendar je ob tem dodal, da je Milošević za zločine odgovoren najprej najprej pred srbskim narodom.
APEC o svetovni trgovini
16. 11. 2000 00.00
Udeleženci 8. vrha Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje (APEC) v brunejski prestolnici so se ob koncu srečanja zavzeli za nov krog pogajanj o svetovni trgovini, ki bi se začela prihodnje leto, vendar pa naj bi pred tem sprejeli program pogajanj, kar so zahtevale države v razvoju.
Slovenija ratificirala sporazum SE
15. 11. 2000 00.00
Slovenska odpravnica poslov Milena Smit je namestniku generalnega sekretarja Sveta Evrope Hansu Christianu Kruegerju v Strasbourgu izročila ratifikacijske instrumente Evropskega sporazuma o boju proti nedovoljeni trgovini z mamili po morju, so sporočili s SE.
V Jeruzalemu pokopali Leo Rabin
15. 11. 2000 00.00
V Jeruzalemu so danes pokopali Leo Rabin, vdovo ubitega nekdanjega izraelskega premiera Jicaka Rabina. Na pokopališču na griču Herzl se je zbralo okrog 1500 ljudi, med njimi sedanji izraelski premier Ehud Barak, minister za regionalno sodelovanje Šimon Perez, nemški predsednik Johannes Rau, ruski zunanji minister Igor Ivanov, ameriški mirovni posrednik na Bližnjem vzhodu Dennis Ross in ameriška prva dama Hillary Clinton, ki je v kratkem govoru Rabinovo označila kot neustrašno borko za mir. Leo Rabin so pokopali poleg soproga, ki je bil ubit v atentatu 4. novembra leta 1995.
Vrh Azijsko-pacifiškega foruma
15. 11. 2000 00.00
V brunejsko prestolnico, kjer se bo danes začel dvodnevni vrh predsednikov držav in vlad Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje (APEC), so sinoči pripotovali ameriški, ruski in kitajski predsednik Bill Clinton, Vladimir Putin in Jiang Zemin.
Začetek vrha CEFTA v Varšavi
15. 11. 2000 00.00
V poljski prestolnici se je začel vrh držav pogodbenic Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA). Predsedniki vlad oz. ministri za trgovino sedmih držav članic CEFTA bodo ocenili gospodarsko sodelovanje in trgovinske odnose med državami lani in letos ter opredelili smernice za nadaljnje gospodarsko sodelovanje in aktivnosti v okviru CEFTA. Slovensko delegacijo na zasedanju vodi minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. Predsednik vlade Andrej Bajuk, ki naj bi bil na čelu slovenske delegacije, se namreč zaradi neodložljivih obveznosti, kot so pojasnili v premierovem kabinetu, vrha ni udeležil.
Krepitev sodelovanja med Rusijo in Mongolijo
14. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov mongolski kolega Natsagiin Bagabandi sta danes v mongolski prestolnici Ulan Bator podpisala skupno deklaracijo, v kateri sta potrdila zavezanost Rusije in Mongolije sporazumu o prijateljskih odnosih in sodelovanju med državama iz leta 1993. Dokument med drugim navaja, da se državi zavzemata za "izgradnjo večpolarnega sveta", da se ne bosta pridružili vojaško-političnim organizacijam, ki bodo usmerjeni proti eni od obeh držav, in da s tretjimi državami ne bosta podpisali sporazumov, ki bi ogrožali ozemeljsko celovitost druge države. Kot je na novinarski konferenci ocenil ruski predsednik, je treba rusko-mongolske odnose še okrepiti, čeprav državi na mednarodnem prizorišču učinkovito sodelujeta že dlje časa. Putin je izrazil tudi rusko podporo odločitvi Mongolije, da ne bo uporabljala jedrske energije. Po besedah predstavnika ruske delegacije Sergeja Prihodka se z mongolskimi predstavniki niso pogovarjali o odpisu mongolskega dolga Rusiji, vendar pa nameravata finančni ministrstvi obeh držav pospešili pogovore o tem vprašanju. Ruski in mongolski predstavniki so se med Putinovim zgodovinskim obiskom dogovorili še za okrepljeno sodelovanje na področju kmetijstva, metalurgije, pridelovanja hrane in na energetskem področju. Putin je tudi predlagal uvoz mesa iz Mongolije, kar bi pripomoglo k ureditvi razmer na prehrambenem tržišču v Rusiji.
Dogovor Londonske in Ljubljanske borze
14. 11. 2000 00.00
Na Ljubljanski borzi od 13. do 15. novembra poteka obisk delegacije predstavnikov Londonske borze, katerega glavni namen je podpis dogovora o sodelovanju med Londonsko in Ljubljansko borzo . Delegacijo vodi Joanne Menges, ki je na Londonski borzi odgovorna za celotni globalni poslovni razvoj, spremljata pa jo Philip Morgan-Rees, ki pokriva srednjo in vzhodno Evropo, ter njegov namestnik Charlie Platt.
Poškodbi Agassija in Hewitta
14. 11. 2000 00.00
Prireditelji moškega teniškega mastersa v Parizu so dobili kar dve odpovedi vodilnih igralcev. Najprej je sodelovanje zaradi še neznanih vzrokov odpovedal mladi avstralski zvezdnik Lleyton Hewitt, zvečer pa je podobno novico sporočil še Američan Andre Agassi, ki se je poškodoval na prejšnjem turnirju v Lyonu.
Hrvaška zavrača delitev BiH
14. 11. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je v pogovoru za današnjo izdajo sarajevskega časnika Dnevni Avaz poudaril, da so v zablodi vsi tisti Hrvati iz Bosne in Hercegovine, ki mislijo, da bi na ozemlju BiH lahko ustanovili svojo paradržavo, ki bi se nato nekega dne priključila Hrvaški. Po Mesićevih besedah Zagreb takšnih zamisli ne bo podprl. Mesić je pojasnil, da so takšne pobude v nasprotju z globalnim dogajanjem v Evropi, obenem pa tudi škodijo temeljnim interesom Hrvatov v BiH, tako kot podobne separatistične ideje škodijo interesom bosanskih Srbov. Mesić je vnovič obsodil izvedbo referenduma o oblikovanju hrvaške enitete v BiH, ki ga je na sobotnih splošnih volitvah v tej državi pripravila Hrvaška demokratska skupnost (HDZ). Medtem pa je bosanskohercegovska stranka Nova hrvaška pobuda (NHI) od vodje misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v BiH Roberta Barryja zahtevala, naj sprejme "ostre ukrepe" proti organizatorjem omenjenega referenduma, saj ocenjuje, da je ta resno vplival na regularnost glasovanja, obenem pa naj bi šlo tudi za jasno kršitev volilnega molka.
Reševanje je izredno oteženo
13. 11. 2000 00.00
Reševalci so doslej iz predora pod Kitzsteinhornom v Kaprunu, kjer je v soboto v požaru, ki je zajel smučarski vlak, po uradnih podatkih umrlo najmanj 159 ljudi, med njimi tudi štirje Slovenci, v stranski jašek potegnili prvih 31 trupel umrlih smučarjev, ki naj bi jih še danes prepeljali iz predora, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal Gerhard Huber, vodja reševalcev na Solnograškem. Poudaril je še, da je reševanje izredno oteženo, saj so trupla komajda razpoznavna.
V skupnih evropskih silah tudi Sovenci
13. 11. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je na ministrskem zasedanju Zahodnoevropske unije (WEU) danes v Marseillu napovedal, da bo Slovenija na konferenci o sestavi 60.000-članskih sil Evropske unije, ki bo prihodnji teden v Bruslju, ponudila svoj prispevek v sestavo teh sil. O številu vojakov, ki jih bo Slovenija prispevala, minister Peterle sicer ni govoril, saj naj bi bile konkretne številke predstavljene prihodnji teden v Bruslju. Zasedanja v Marseillu se je udeležil tudi slovenski obrambni minister Janez Janša.
Srečanje držav CEFTA v Varšavi
13. 11. 2000 00.00
Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da se bo Andrej Bajuk v sredo, 15. novembra, udeležil letošnjega srečanja predsednikov vlad držav pogodbenic CEFTA - Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini, ki bo v Varšavi. Ker je Poljska letos predsedujoča država CEFTA, bo gostitelj tokratnega vrha poljski premier Jerzy Buzek. Slovenskega predsednika vlade bo spremljal tudi minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. Dnevni red letnega srečanja predsednikov vlad sedmih držav pogodbenic CEFTA zajema plenarno zasedanje, na katerem bodo premieri ocenili gospodarsko sodelovanje in trgovinske odnose med pogodbenicami v prejšnjem in letošnjem letu ter začrtali smernice za nadaljnje gospodarsko sodelovanje in aktivnosti v okviru CEFTA.
Nasprotovanje vstopu v vlado
11. 11. 2000 00.00
Nova generacija SLS odločno nasprotuje vstopu SLS+SKD Slovenske ljudske stranke v vlado z LDS in ZLSD. Dogovor o sodelovanju med LDS in Stranko mladih Slovenije (SMS), ki bo zavezujoč za vse partnerice v vladni koaliciji z LDS, je namreč ponižujoč za vse podmladke političnih strank in vso mladinsko civilno družbo.
Robinsonova nadaljuje obisk Bližnjega vzhoda
10. 11. 2000 00.00
Visoka komisarka ZN za človekove pravice Mary Robinson bo nadaljevala misijo na Bližnjem vzhodu, v okviru katere bo skušala preučiti in raziskati ozadje najnovejših nemirov in ugotoviti morebitne kršitve človekovih pravic s strani izraelske vojske na palestinskih avtonomnih ozemljih. Med drugim se bo sestala tudi s predstavniki izraelskega vrhovnega sodišča in vojske.
ZRJ postala članica OVSE
10. 11. 2000 00.00
ZRJ je danes tudi uradno postala 55. članica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Odločitev je soglasno sprejelo 54 članic na zasedanju stalnega sveta organizacije. Zastavo nekdanje SFRJ, ki je bila iz OVSE izključena leta 1992 zaradi vojne v BiH, bodo zamenjali z zastavo ZRJ, jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović pa bo govoril na zasedanju stalnega sveta.
NATO zavrnil zahtevo ruske vojske
10. 11. 2000 00.00
Zveza NATO je danes zavrnila zahtevo ruskega vojaškega vrha po pregledu podmornic držav članic zavezništva, da bi tako osvetlili okoliščine avgustovske nesreče ruske jedrske pomornice Kursk, ki je potonila v Barentsovem morju. Načelnik ruskega generalštaba general Anatolij Kvašnin, ki se je v četrtek v Bruslju sestal s kolegi iz držav članic zveze NATO, je od slednjih zahteval, naj pokažejo svoje flote, da bi lahko preverili, ali v zadnjem času na kateri od ladij ni prišlo do poškodb, in obenem "ovrgli dvome" glede okoliščin nesreče Kurska, v kateri je umrlo vseh 118 članov posadke.
Slovenski veleposlanik v BiH odhaja
10. 11. 2000 00.00
Slovenski veleposlanik v BiH Drago Mirošič, ki mu bo 15. novembra potekel mandat, je danes končal vrsto uradnih poslovilnih sprejemov pri najvišjih državnih predstavnikih v Bosni in Hercegovini. Kot so sporočili s slovenskega veleposlaništva v Sarajevu, so Mirošiča danes sprejeli predsedujoči predsedstva BiH Živko Radišić in hrvaški član predsedstva Ante Jelavić ter minister za zunanje zadeve Jadranko Prlić. Od slovenskega veleposlanika se je poslovil tudi diplomatski zbor v BiH, doajen katerega je bil dve leti. Skupaj z ostalimi diplomati se mu je za opravljeno delo in sodelovanje zahvalil švedski veleposlanik v BiH Nils Eliasson, ki bo po odhodu Mirošiča prevzel funkcijo doajena diplomatskega zbora v BiH.