industrija
Volitve v Azerbajdžanu
05. 11. 2000 00.00
V Azerbajdžanu danes potekajo parlamentarne volitve, na katerih 4,3 milijona volilnih upravičencev izbira med 409 kandidati iz 13 strank ali koalicij poslance v 125-članski parlament. Volišča bodo zaprli ob 16. uri, prve izide volitev pa je pričakovati jutri zjutraj. Kot kažejo predvolilne raziskave javnega mnenja, ima največ možnosti za zmago stranka Novi Azerbajdžan predsednika Hejdarja Alijeva, ki upa, da bo na volitvah dobila tričetrtinsko večino v parlamentu. S tem bi sin predsednika države Hejdarja Alijeva, Ilham, postal predsednik parlamenta in obenem tudi očetov naslednik na čelu države. Opozicijske stranke trdijo, da se dobički, ki jih prinaša naftna industrija, porabljajo neracionalno, življenjski pogoji prebivalcev pa so po njihovem še vedno slabi. Opozarjajo tudi na razširjenost korupcije in na pomanjkljivo varstvo človekovih pravic. Med najresnejše opozicijske skupine sodijo reformistično krilo stranke Narodna fronta, stranka Musavat (Sloga) in razmeroma mlada Stranka narodne neodvisnosti, ki jo vodi karizmatični Etibar Mamedov. Volitve bo spremljalo prek 150 neodvisnih opazovalcev, večina iz Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
Piratski softver v Evropi
27. 10. 2000 00.00
Inšpekcijska služba gospodarskega interesnega združenja proizvajalcev programske opreme BSA (Business Software Alliance) je v prvih devetih mesecih letos pri inšpekcijskih pregledih na internetu po Evropi ugotovila 3728 kršitev ponujanja piratskih kopij programske opreme. Pri tem je družba BSA o tem obvestila 1643 kršiteljev, od katerih jih je nato 1468 ponudbe umaknilo z interneta.
Dvig francoske industrijske proizvodnje
21. 10. 2000 00.00
Francoska podjetja so s proizvodnimi rezultati v juliju in avgustu presegla pričakovanja, pri čemer še posebej izstopata proizvodnja avtomobilov in njihovih sestavnih delov pa tudi kovinska industrija.
Razširitev kotacije delnic Mlinotest
20. 10. 2000 00.00
Odbor za sprejem na Ljubljanska borzi d.d. je dne 4.7.2000 sprejel odločbo o razširitvi borzne kotacije A navadnih delnic na ime družbe MLINOTEST, živilska industrija d. d., z odložnim pogojem, ki bo izpolnjen z dnem vpisa delnic v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD d.d..
Razširitev kotacije delnic Mlinotest
19. 10. 2000 00.00
Odbor za sprejem na Ljubljanska borzi d.d. je dne 4.7.2000 sprejel odločbo o razširitvi borzne kotacije A navadnih delnic na ime družbe Mlinotest, živilska industrija, d. d., z odložnim pogojem, ki bo izpolnjen z dnem vpisa delnic v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD, d.d..
SIP Šempeter z višjimi prihodki
10. 10. 2000 00.00
Strojna industrija SIP iz Šempetra v Savinjski dolini, ki se ukvarja s proizvodnjo kmetijske mehanizacije, je v prvih osmih mesecih letos ustvarila za 2,5 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za devet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kot pojasnjuje direktor družbe Bojan Voh, so prihodki za 3 do 4 odstotka vendarle manjši od načrtovanih predvsem zaradi posledic uvedbe davka na dodano vrednost ter krize slovenskega kmetijstva. V teh dneh je SIP pričel tudi z varčevalnimi ukrepi, saj so se jim, kot pravi Voh, povečale zaloge gotovih proizvodov. To je posledica zasičenosti zahodnoevropskega trga, na katerem je opazen 20-odstotni presežek kmetijskih strojev.
Z Napsterja posneli kar 1,39 milijard pesmi
08. 10. 2000 00.00
Uporabniki Napsterja, internetnega programa za brezplačno izmenjavo glasbenih posnetkov, so si septembra z Napsterjevih spletnih strani posneli 1,39 milijard pesmi, program pa uporablja okoli 30 milijonov ljudi, dokazuje raziskava ameriške svetovalne družbe Webnoise.
Začeli so se Slovenski kemijski dnevi
28. 09. 2000 00.00
V Mariboru so se danes začeli Slovenski kemijski dnevi, na katerih se je zbralo okoli 340 strokovnjakov iz ljubljanske in mariborske univerze, raziskovalnih inštitutov ter gospodarstva. Na osrednjem strokovnem srečanju slovenskih kemikov, ki ga je pod okriljem Slovenskega kemijskega društva pripravila Fakulteta za kemijo in kemijsko tehlologijo iz Maribora v sodelovanju z ljubljansko fakulteto in inštituti, bo danes in jutri svoje referate predstavilo 170 udeležencev. Po besedah predsednika organizacijskega odbora srečanja prof. dr. Petra Glaviča bodo udeleženci Slovenskih kemijskih dnevov, na katerih sodelujejo tudi številni strokovnjaki iz tujine, obravnavali strokovna vprašanja v osmih skupinah, poudarek pa bodo dali prenosu dognanj in rešitev iz znanstveno-raziskovalnega dela v proizvodnjo. Organizatorji Slovenskih kemijskih dnevov so predstavili tudi sinočnji posvet o viziji in strategiji razvoja kemijske industrije v Sloveniji. Po besedah dr. Glaviča je kemijska, farmacevtska in polimerska industrija paradni konj slovenskega gospodarstva, nadpovprečno pa so uspešne tudi druge procesne industrije, med njimi proizvodnja pijač, celuloze in papirja, nekovin in naftnih derivatov. Kljub temu da so kemijska podjetja po dodani vrednosti na zaposlenega v vrhu slovenskega gospodarstva, pa še vedno občutno zaostajajo za uspešnostjo poslovanja kemijske industrije v najbolj razvitih državah Evropske unije, kjer država in kemijska podjetja namenjajo znatno več sredstev za raziskovalno-razvojno delo. Po mnenju strokovnjakov bo treba zato tudi v Sloveniji začeti vlagati v razvojno-raziskovalno delo na področju kemije najmanj 10 do 15 odstotkov prihodka, v naslednjih petih letih pa bo treba prenoviti tri četrtine obstoječih programov. Nujno je tudi stalno izobraževanje zaposlenih ter strateško povezovanje podjetij z domačimi in tujimi partnerji. V okviru Slovenskih kemijskih dnevov je dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo iz Maribora prof. dr. Valter Doleček pripravil sprejem za najbolj uspešne diplomante, ki so za svoje dosežke pri vključevanju v znanstveno-raziskovalno delo prejeli nagrade Sklada Henkel Slovenija. Zlati prstan in denarno nagrado so letos prejeli Amra Perva, Tatjana Čoh in magister Gorazd Sobočan. Kot je dejal dr. Doleček, njihovi dosežki kažejo na to, kako kakovostno je kemijsko izobraževanje v Sloveniji in kakšne možnosti imajo študentje za vključevanje v znanstveno-raziskovalno delo.
Tekstilna in usnjarska industrija slabo
27. 09. 2000 00.00
Člani upravnega odbora Združenja za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo so danes obravnavali polletne rezultate tekstilcev in usnjarjev in ob tem ugotovili, da so predvsem na delu oblačilne industrije rezultati izjemno slabi, saj je proizvodnja v tem segmentu v primerjavi z enakim lanskim obdobjem padla za skoraj sedem odstotkov. Prav tako pa položaj ni bistveno boljši pri metražerjih in usnjarjih. Sicer pa dejavnost kot taka posluje na približno enaki ravni kot v enakem obdobju lani, kar je bistveno slabše v primerjavi z ostalimi predelovanimi dejavnostmi v Sloveniji, saj slednje beležijo več kot osemodstotno rast proizvodnje, je za STA povedal sekretar združenja Jože Smole.
Slovenija bo postala članica Euroferja
12. 09. 2000 00.00
Slovenija naj bi zelo kmalu, predvidoma že letos, postala pridružena članica Evropskega združenja proizvajalcev jekla (Eurofer), je danes po pogovorih z ministrom za gospodarske dejavnosti Jožetom Zagožnom povedal generalni direktor Euroferja Dietrich von Hülsen. Von Hülsen, ki je od včeraj na obisku v Sloveniji, je izrazil zadovoljstvo s programom prestrukturiranja slovenskega železarstva, ob tem pa opozoril, da bo morala slovenska jeklarska industrija, če bo hotela preživeti v ostri evropski konkurenci, predvsem znižati stroške in razviti kakovost.
Vojaška industrija pod drobnogledom
01. 09. 2000 00.00
Slovenska orožarska industrija je zadnje dni pod drobnogledom dnevne politike. Minister Janša naj bi med pregledovanjem dela bivše vojaške oblasti naletel na nepravilnosti, nekdanji minister Kacin ugotovitve zanika in s prstom kaže na Janšo. Priložnosti za vojaško industrijo pa medtem bežijo mimo.
Cenejše delnice v Tokiu
01. 09. 2000 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je padel za 121,48 točke oz. 0,72 odstotka in trgovanje končal pri 16.739,78 točke.
Prenovljena proizvodnja v Eti
22. 08. 2000 00.00
Kamniška Eta, predelovalna industrija je danes odprla prenovljeno proizvodnjo. Naložba v obnovo proizvodnih prostorov in tehnoloških linij je vredna 400 milijonov tolarjev, omogočila pa je za 20- do 25-odstotno povečanje zmogljivosti proizvodnih linij ter za 40- do 50-odstotno zmanjšanje porabe vode in pare. S tem so v Eti posredno zmanjšali tudi vpliv na okolje. Z obnovo proizvodnih linij so se izboljšali tudi pogoji dela za zaposlene, saj z uvedbo paletizatorja odpade veliko fizičnega in napornega dela. Po besedah direktorja družbe Alojza Franca presežnih delavcev ne bodo odpuščali, saj nameravajo že letos proizvodnjo povečati za osem odstotkov na 12.500 ton, prav tako pa razmišljajo o vpeljavi novih proizvodnih programov. Naložba je bila realizirana v štirih mesecih in v celoti na podlagi lastnih znanj in družbe Mercator Optima. Z investicijami nameravajo nadaljevati tudi v prihodnjem letu, ko naj bi za nakup novega pasterizatorja in za posodobitev polnilnih strojev namenili 150 milijonov tolarjev.
IBM ustanavlja oddelek za Življenjske znanosti
18. 08. 2000 00.00
IBM je sporočil, da bo ustanovil oddelek za Življenjske znanosti (Life Sciences). Naloga oddelka, za katerega ustanovitev bo IBM namenil kar 100 milijonov dolarjev, bo razvijanje programske in strojne opreme za podjetja, ki raziskujejo področje življenja, kamor sodijo farmacevtska in biotehnološka podjetja ter podjetja, ki se ukvarjajo s človeškim genomom ali pa razvijajo nove oblike kmetijstva, kamor sodi tudi sporna gensko spremenjena hrana.
Poslovni uspeh šentjurskega Jurmesa
16. 08. 2000 00.00
Mesna industrija Jurmes iz Šentjurja, ki naj bi prihodnji mesec pod svoje okrilje sprejela ljubljansko družbo Gruda, je v prvih šestih mesecih zabeležila 200 milijonov tolarjev prihodkov manj od načrtovanih. Direktor družbe Rado Tržan pojasnjuje, da je slabši poslovni uspeh posledica izredno težke situacije v slovenski mesni industriji, znižanja cen zaradi povezave trgovcev ter pospešenega vlaganja v modernizacijo proizvodnje, ki je pogoj za vstop v Evropsko unijo.
Povečana uporaba Napsterjevih storitev
03. 08. 2000 12.16
Po tem, ko je ameriško prizivno sodišče razveljavilo sodbo o prenehanju poslovanja podjetja Napster (ki omogoča izmenjavo glasbenih datotek MP3 med njegovimi uporabniki), se je uporaba njegove storitve povečala za štiri- do petkrat.
Glasbena industrija dosegla zmago v pravnem sporu
27. 07. 2000 17.36
Ameriška glasbena industrija je včeraj popoldan po krajevnem času dosegla zmago v sporu glede brezplačne glasbene ponudbe na spletnih straneh. Okrajno sodišče v San Franciscu je namreč odredilo začasen umik priljubljene spletne strani Napster Inc. iz San Matea v Kaliforniji, je poročala ameriška televizijska postaja CNN.
Umrl je Dušan Povh
19. 07. 2000 13.56
V 80-tem letu starosti je preminil filmski režiser, scenarist, montažer in soustanovitelj Viba filma Dušan Povh. Zrežiral in večinoma po lastnih scenarijih je posnel več kot dva ducata kratkih, dokumentarnih, igranih, reklamnih, lutkovnih in športnih filmov, kot direktor filma in montažer pa je sodeloval še pri celi vrsti celovečernih in kratkih filmov. Njegove filme so videli na festivalih v Oberhausnu, Beogradu, Moskvi, Leipzigu, Cortini D'Ampezzo, Portorožu. Na 7. festivalu jugoslovanskega dokumentarnega in kratkega filma leta 1960 v Beogradu je prejel prvo nagrado za režijo filma Trije spomeniki, leta 1976 pa na 23. izdaji tega festivala prvo nagrado za režijo filma Kamnik in njegova industrija. Za TV-nadaljevanko z zgodbami o akcijah Varnostno-obveščevalne službe (VOS) v okupirani Ljubljani je leta 1973 prejel nagrado Prešernovega sklada. Predvsem športni filmi so mu leta 1986 prinesli Bloudkovo nagrado. Leta 1995 so na 4. slovenskem filmskem maratonu v Portorožu Dušanu Povhu izročili nagrado Metod Badjura za življenjsko delo.
Rekordna odškodnina
15. 07. 2000 19.45
Pet največjih ameriških proizvajalcev cigaret bo moralo plačati rekordnih 145 milijard dolarjev kazenske odškodnine. Tobačne proizvajalce je tožilo več tisoč bolnih kadilcev s Floride. Gre za najvišjo odškodnino v zgodovini ZDA, odvetniki pa so že napovedali pritožbo, saj bi tako ostra kazen lahko povzročila celo propad ameriške tobačne industrije.
Dokončni zakon o odškodninah
14. 07. 2000 21.23
Zgornji dom nemškega parlamenta bundesrat je danes sprejel zakon o ustanovitvi sklada za odškodnine prisilnim delavcem v času nacizma. Sklad, ki se imenuje Spomini, odgovornost in prihodnost, obsega deset milijard mark, vanj pa bosta denar prispevali nemška država in industrija. Bundestag, spodnji dom parlamenta, je z veliko večino zakon izglasoval že 6. julija. Do izglasovanja zakona je prišlo po letu in pol pogajanj med nemško in ameriško vlado ter predstavniki žrtev, dokončni sporazuma pa bosta Nemčija in ZDA sklenili v ponedeljek v Berlinu.
Manj delavcev v jeklarski industriji
09. 07. 2000 15.24
Kitajska jeklarska industrija namerava do leta 2002 število delovnih mest zmanjšati kar za 200.000, da bi tako dosegli boljšo produktivnost te industrijske panoge. Število tistih, ki so neposredno zaposleni v proizvodnji jekla naj bi se po pisanju gospodarskega tednika Business Weekly, ki se sklicuje na predstavnike državne uprave, pristojne za industrijo, s sedanjih milijon zaposlenih zmanjšalo na 800.000.
Snemanje glasbe z interneta ni nelegalno!
05. 07. 2000 12.48
Napster, ki ga ameriška glasbena industrija toži, ker naj bi s svojim programom omogočil nelegalno razpečevanje glasbenih datotek formata MP3, je pred kratkim v svoje odvetniške vrste dobil Davida Boisa, ki je v 80. letih v protimonopolnem procesu uspešno obranil IBM, dejaven pa je bil tudi v procesu proti Microsoftu. Investicija v odvetniško znanje se je očitno izplačala, saj je Bois že našel rešitev. Snemanje glasbe z interneta in njeno izmenjavanje ni nelegalno, dokler se te dejavnosti ne opravljajo s komercialnimi nameni. Še več, Bois je ugotovil, da glasbene založbe izkoriščajo svojo moč in omejujejo nov distribucijski kanal, s čimer po nekem manjšem zakonu izgubijo avtorske pravice nad skladbami v svoji lasti. Omenjeni zakon določa, da če avtorske pravice izkoriščaš tako, da omejuješ konkurenco, izgubiš. Na Napsterjevi strani je tudi statistika, katere ugotovitve kažejo, da se je povečala prodaja CD-jev s skladbami, ki so se razpečevale s pomočjo Napsterjevega programa. Kar 70 odstotkov uporabnikov Napsterjevih programov si je izmenjavalo datoteke MP3, da so se tako seznanili z novim albumom, ki so ga nato tudi kupili.
Manjša madžarska gospodarska rast?
03. 07. 2000 12.23
Madžarska gospodarska rast naj bi se v drugi polovici letošnjega leta upočasnila, zmanjšala naj bi se stopnja brezposelnosti, precej pa naj bi se zmanjšalo tudi varčevanje madžarskih gospodinjstev, napovedujejo v poročilu o gospodarskih kazalcih strokovnjaki madžarskega centra za ekonomske raziskave GKI in strokovnjaki banke ABN-AMRO.
Višja industrijska proizvodnja na Japonskem
28. 06. 2000 15.47
Japonska industrijska proizvodnja se je maja v primerjavi z mesecem poprej zvišala za 0,2 odstotka, kar je predvsem posledica večjega povpraševanja po japonskih izdelkih v Aziji in ZDA. Največji generator rasti je bila maja elektronska industrija, ki je svoj output v primerjavi s prejšnjim mesecem zvišala za 5,4 odstotka, so sporočili iz japonskega ministrstva za mednarodno trgovino in industrijo.
Italijani sprejeli nov zakon
24. 06. 2000 15.38
Italijanski parlament je sprejel strožji zakon o boju proti cvetočemu glasbenemu in medijskemu piratstvu. Italijanska glasbena industrija je že pozdravila sprejetje omenjenega zakona, saj trgovina s piratskimi izdelki v Italiji vsako leto doseže 150 milijonov dolarjev. Zakon predvideva strožje kaznovanje kršiteljev, najvišjo zaporno kazen so povišali s treh na štiri leta, denarne kazni pa iz 2000 dolarjev na 15.000 dolarjev. Pirati uporabljajo najnovejšo tehnologijo in metode, zato jih je vedno težje odkriti.
Clintonov odziv na povišanje cen bencina
24. 06. 2000 13.02
Ameriški predsednik Bill Clinton je dejal, da ne vidi nobenega razloga za nedavno drastično povišanje cen bencina in da bodo morala naftna podjetja marsikaj pojasniti. Cene bencina v državah srednjega zahoda ZDA, kot sta Illinois in Wisconsin so na bencinskih črpalkah presegle dva dolarja za galono, kar je dvakrat več kot v enakem obdobju lani.
Internetna industrija v ZDA
18. 06. 2000 19.41
V podjetjih, kjer poslujejo izključno prek interneta, je lani v ZDA delalo 2,5 milijona ljudi, ta podjetja pa so opravila za 524 milijard ameriških dolarjev poslov, je na podlagi raziskave poročala univerza v Teksasu. Ta še ugotavlja, da se je internetna industrija lani povečala za 62 odstotkov.
Slovenska gospodarska delegacija gre v Rusijo
18. 06. 2000 10.26
Slovenska gospodarska delegacija, ki jo bo vodil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Jožko Čuk, udeležilo pa se je bo več kot 30 predstavnikov 25 slovenskih podjetij ter slovenski veleposlanik v Rusiji Dušan Snoj, bo drevi odpotovala na tridnevni obisk v Sankt Peterburg. Tokratni obisk gospodarske delegacije bo že šesti v zadnjih dveh letih v različnih ruskih regijah, v katerih poslujejo slovenska podjetja. Za pogovore s slovenskimi podjetji je po besedah samostojnega svetovalca na GZS Esada Ajetija med ruskimi poslovneži veliko zanimanje.
ZDA za več tujih računalničarjev
16. 06. 2000 21.11
Delovni vizumi za izobražene tujce so eno izmed perečih vprašanj v ameriški zakonodaji. Računalniška industrija namreč želi, da bi tujci lahko prihajali na delo v Združene države, saj naj bi drugače v prihodnjih dveh letih ostalo nezapolnjenih več kot 350.000 delovnih mest. Skupina predstavnikov industrije, med katerimi je bil tudi predsednik Microsofta, Bill Gates, so na senat naslovili prošnjo naj pospeši dogajanje na tem področju.
Delnice MIP na prostem trgu
13. 06. 2000 19.10
Ljubljanska borza je danes sprejela sklep o sprejemu 1.478.742 rednih imenskih delnic novogoriške družbe Mesna industrija Primorske (MIP) v skupni nominalni vrednosti 1,479 milijarde tolarjev na prosti trg borze. Trgovalna koda delnic je MIPG, prvi dan trgovanja prek borznega trgovalnega sistema BTS pa ponedeljek, 19. junija.