investicija

Paprinica Goričane posluje uspešno
28. 05. 1999 16.57
Papirnica Goričane kljub slabšanju razmer v papirništvu tudi letos nadaljuje uspešno poslovanje, saj je prihodek v obdobju od januarja do aprila 1999 znašal 2,134 milijarde tolarjev, dobiček pa 83 milijonov tolarjev, so sporočili iz papirnice.

EBRD za sodelovanje z SKB banko
16. 03. 1999 17.34
Ob nedavni razrešitvi predsednika uprave SKB banke Ivana Nerada so iz predstavništva Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ki je eden večjih delničarjev SKB banke, sporočili, da poslovanje omenjene banke v letu 1998 ocenjujejo kot pozitivno in primerno slovenskim gospodarskim razmeram. EBRD je hkrati tudi zanikala govorice o prodaji svojega deleža v SKB banki.

Jazbinšek: Investicija v zvezi s TET 3 se vodi na goljufiv način
18. 12. 1998 13.01
Način, kako se vodi načrtovano financiranje izgradnje nadomestne Termoelektrarne Trbovlje (TET 3) je tako strokovno, kot tudi sicer goljufiv, kar dokazuje tudi sama procedura v državnem zboru, je na današnji novinarski konferenci v imenu skupine za pripravo referenduma o TET 3 opozoril Miha Jazbinšek. Realno gledano bi morala biti po njegovih besedah investicijska podpora ''težka'' okoli petsto milijonov nemških mark.

Tobačna Ljubljana kupuje Tobačni kombinat Skopje
19. 11. 1998 09.53
Tobačna Ljubljana namerava v letošnjem letu kupiti Tobačni kombinat Skopje, če se bodo s tem strinjali njegovi delničarji, je za STA povedal direktor Tobačne Bojan Simonič. Tobačna je skopskemu kombinatu ponudila 100-odstoten odkup delnic, pri čemer je 60 odstotkov delnic v rokah malih delničarjev, predvsem delavcev podjetja in upokojencev, preostalih 40 odstotkov pa je v lasti agencije za privatizacijo.

EIB namenja posojilo za infrastrukturo v Budimpešti
20. 10. 1998 07.47
Evropska investicijska banka (EIB) je namenila 110 milijonov ekujev posojila Budimpešti za nakup tramvajev, izboljšavo ravnanja z odpadno vodo ter za dela na izboljšavi cest, parkov, igrišč in termalnih kopališč. V obrazložitvi o namembnosti posojila EIB ocenjuje, da bo investicija Budimpešti pomagala dosegati ekološke standarde Evropske unije in izboljšati življenjske pogoje v madžarski prestolnici. Vključno s to investicijo je EIB doslej Madžarski namenila 1,3 milijarde ekujev.

Philipsova ''mega'' investicija v Singapuru
30. 09. 1998 08.51
Nizozemski informacijski in elektronski velikan Philips je s tajvansko družbo Tsmc in singapursko Edb osnoval združeno podjetje. Skupaj bodo z 1,2 milijarde dolarjev vredno investicijo zgradili tovarno za proizvodnjo čipov zadnje generacije. Gradnja obrata se bo začela v prihodnjem letu, proizvodnja miniaturnih čipov velikosti okoli 20 mikronov v njem pa že leta 2000. Po besedah prvega moža v Philips Semiconductorju Arthurja van der Poela, je trenutek za investicijo zaradi azijske krize zelo kritičen. Ko je še povedal, je do te investicije dolgoročnega značaja prišlo na podlagi pričakovanj močnega povpraševanja po mikročipih te vrste, do katerega naj bi prišlo konec leta 2000.

Siemens in Matsushita bosta gradila na Portugalskem
27. 08. 1998 07.46
Nemški koncern Siemens in japonska družba Matsushita sta objavila namero o gradnji skupne tovarne v južnoportugalskem mestu Evora, kjer naj bi leta 2000 stekla proizvodnja tantalovih čipov-kondenzatorjev. Investicija naj bi bila po ocenah predstavnikov družb vredna okrog 130 milijonov nemških mark, tovarna pa bo zaposlitev nudila 360 delavcem. Tantalovi čipi-kondenzatorji se uporabljajo predvsem v telefoniji in zračnih blazinah.

Nova investicija Benettona
02. 08. 1998 09.51
Italijansko podjetje Benetton je kupilo štiriodstotni delež proizvajalca avtomobilskih pnevmatik in kablov Pirelli. Obe podjetji sodelujeta že nekaj časa. Pred kratkim sta ustanovili skupno podjetje, ki bo skušalo kupiti avtoceste, večje železniške postaje in nekatere letalske družbe, ki se bodo v Italiji privatizirale. Sicer pa Benetton že več let ni le proizvajalec oblačil. Že leta 1994 je kupil do takrat državno verigo restavracij Autogrill, ki ima trenutno 560 restavracij po Evropi.

Chrysler bo vlagal v Mehiki
13. 07. 1998 08.55
Ameriški koncern Chrysler namerava v naslednjih petih mesecih v proizvodnjo vozil v Mehiki vložiti 1,5 milijarde dolarjev, je v začetku tega meseca objavilo vodstvo koncerna. Chryslerjeva investicija se nanaša na opremljanje mehiških podružnic za proizvodnjo novih modelov avtomobilov, vključno z novim modelom Neon compact, in povečanje proizvodnje pick-up vozil v naslednjih dveh letih s sedanjih 140.000 na 170.000. V tem obdobju pričakujejo rast proizvodnje z lanskih 355.900 na 400.000 vozil.

Lek povečuje zmogljivost proizvodnje v Lendavi
03. 07. 1998 16.05
Podjetje Lek je v Lendavi danes odprlo nov obrat za proizvodnjo antibiotikov. Investicija v povečanje zmogljivosti proizvodnje klavulanske kisline je bila vredna 600 milijonov tolarjev, omogočila pa bo optimalnejše in racionalnejše pridobivanje klavulanske kisline. Tehnologija proizvodnje je v osnovi ostala enaka, omogoča pa večje izplene, boljšo kakovost klavulanske kisline in je ekološko prijaznejša, sporočajo s sedeža farmacevtskega podjetja v Ljubljani.

V podjetju Kolinska Rogaški vrelci zagnali novo polnilno linijo
02. 07. 1998 15.41
V podjetju Kolinska Rogaški vrelci d.o.o. v Rogaški Slatini je danes začela obratovati nova proizvodna linija za polnjenje mineralne vode in osvežilnih brezalkoholnih pijač v litrske in pollitrske steklenice. Nova polnilna linija italijanskega proizvajalca Procomat ima zmogljivost 9000 steklenic na uro, celotna investicija pa je bila vrednja 200 milijonov tolarjev.

V Luki Koper odprli kompostarno
12. 06. 1998 14.26
V Luki Koper so danes odprli najsodobneje opremljeno kompostarno, s čimer so končali pred štirimi leti začeti projekt celovitega gospodarjenja z odpadki. Investicija je veljala 180 milijonov tolarjev in je podlaga za nadaljevanje projekta postopnega uvajanja vseh instrumentov, potrebnih za zadostitev okoljevarstvenih standardov poslovanja ISO 14.000.

Japonski Tomen kupil del romunske elektrodružbe
11. 05. 1998 08.40
Japonska trgovska družba Tomen je kupila 25 odstotkov delnic romunske družbe za proizvodnjo električne energije Grozavesti v Bukarešti. To je poleg skupne naložbe z neko finsko družbo v elektroenergetski sektor Madžarske že druga investicija družbe Tomen v Vzhodni Evropi. Družbo Grozavesti so ustanovile romunska državna elektrodružba in neka izraelska trgovska hiša. Japonska družba pričakuje, da bo z namestitvijo novega termoenergetskega sistema zagotovila 190.000 kilovatov elektrike letno, začetek proizvodnje pa načrtujejo za junij leta 2000.

Premier Drnovšek in minster Dragonja obiskala Zasavje
20. 04. 1998 07.56
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek in minister za gospodarstvo Metod Dragonja s sodelavci sta se popoldne sestala z župani in gospodarstveniki zasavske regije. Osrednjo pozornost so namenili gradnji termoelektrarne 3, torej vprašanju, ki je za Zasavje življenskega pomena. Prejšnji teden je bil ministrstvu za gospodarstvo predložen investicijski načrt, ki bo šel v nadaljnji parlamentarni postopek. Predsednik vlade je ob tem dejal, "da je Termoelektrarna Trbovlje zelo velika investicija, zato je normalno, da doživlja precej preverjanja in tudi v parlamentarnem postopku se pojavljajo različna vprašanja, ministrstvo pa jih skuša vsa razčistiti in nanje odgovoriti". Izrazil je pričakovanje, da bo zakon kmalu v drugi obravnavi, in dodal, da bo v primeru, če omenjeni zakon ne bo sprejet, treba celotno strategijo razvoja Zasavja izdelati na novo. V pogovoru z zasavskimi gospodarstveniki sta se minister Dragonja in predsednik vlade Drnovšek dotaknila tudi zakona o dodani vrednosti, slabega položaja izvoznikov in ocen monetarnega sklada.

Ljubljansko letališče odslej bolj varno
24. 12. 1997 13.58
Na letališču Brnik je dopoldne začel redno delovati sistem za vzletanje in pristajanje v pogojih zmanjšane vidljivosti kategorije III A. Po besedah predsednika uprave Aerodroma Ljubljana Vinka Možeta se s tem povečujejo varno vzletanje in pristajanje letal pri zmanjšani vidljivosti ter rednost zračnega prometa. Promet na ljubljanskem letališču bodo odslej ustavili le še zaradi večjih naravnih katastrof, kot sta obilno sneženje in močna poledica.