iraško
Osama bin Laden – najbolj iskani terorist na svetu
14. 09. 2001 00.00
Trenutno najhujši sovražnik Zahoda in eden glavnih osumljencev za teroristične napade v ZDA Osama bin Laden, je za družbo ABC NEWS leta 1996 privolil v enega redkih intervjujev.
Nov napad na iraške cilje
10. 09. 2001 00.00
Iraška vlada je sporočila, da je bilo zavezniških letalskih napadih ubitih osem ljudi, ranjeni pa trije.
Irak izgnal uradnike ZN
05. 09. 2001 00.00
Iraške oblasti so zaradi ogrožanja državne varnosti izgnale skupino petih uradnikov Združenih narodov, ki so v Iraku delovali v okviru programa "nafta za hrano". Uradniki naj bi Irak že zapustili.
Zavezniški napad na Irak
29. 08. 2001 00.00
V napadu ameriških in britanskih letal na jug Iraka sta bila ubita dva civilista.
Iraku podaljšali program nafta za hrano
04. 07. 2001 00.00
Varnostni svet Združenih narodov je soglasno za pet mesecev podaljšal program nafta za hrano, v skladu s katerim lahko Irak za prodano nafto kupuje hrano in zdravila. S tem je britansko-ameriški načrt o spremembah sankcijskega režima proti Bagdadu odložen. Po navedbah diplomatskih virov so tudi včeraj potekala pogajanja med Rusijo, ki si prizadeva odpraviti sankcije proti Iraku ter ZDA in Veliko Britanijo, ki sta skušali prodreti z načrtom "pametnih sankcij". Te bi zaostrile sankcije proti režimu Sadama Huseina in hkrati omilile ukrepe za iraško prebivalstvo.
Varnostni svet zopet o Iraku
27. 06. 2001 00.00
Varnostni svet OZN je včeraj začel odprto sejo o vprašanju politike do Iraka, pri čemer pa je postalo jasno, da do naslednjega tedna, ko se izteče enomesečna veljavnost programa nafta za hrano, verjetno ne bo dogovora o tem, kako naprej. Ruski veleposlanik Sergej Lavrov je med razpravo zavrnil britanski predlog resolucije o spremembah sankcijskega režima, ki ga podpirajo tudi ZDA, ter opozoril na ruski predlog resolucije, ki naj bi bil bolj sprejemljiv. VS že 1. junija ni mogel doseči dogovora o spremembi sankcijskega režima, zato je le za mesec dni podaljšal veljavnost programa nafta za hrano v upanju, da bo do izteka roka 3. julija mogoče najti rešitev.
Letala napadla iraški cilj
26. 06. 2001 00.00
Ameriška in britanska zavezniška letala so ponoči napadla iraško protiletalsko postojanko na jugu Iraka, kar naj bi bil odgovor na "sovražna dejanja proti patruljnim letom zavezniških letal", so sporočili s sedeža Nato. Od decembra 1998 naj bi prišlo do več kot devetsto posameznih incidentov z iraško protiletalsko obrambo, od tega naj bi jih bilo letos že 275. Prejšnji teden je iraška vlada obtožila ZDA, da je bombardirala civiliste na nogometni tekmi na severu Iraka, v katerem naj bi umrlo dvajset ljudi. ZDA so to zanikale. Po njihovem je prišlo do napake v delovanju iraške protiletalske rakete, ki so jo izstrelili na patruljno letalo, vendar je padla na tla.
ZN o ukinitvi sankcij proti Iraku
05. 06. 2001 00.00
Varnostni svet Združenih narodov naj bi do konca meseca prevetril sankcije proti Iraku. Če bo mogoče, upajo celo na popolno ukinitev sankcij. Sankcije je mednarodna skupnost uvedla leta avgusta 1990. Do konca meseca naj bi se tako petnajstčlanski svet sestal trikrat tedensko. Novica je prišla po tem, ko se je svet odločil za podaljšanje programa "nafta za hrano", po katerem lahko Irak prodaja nafto v zameno za hrano, medicinsko pomoč in druge civilne potrebščine. Tokratno enomesečno podaljšanje je sprememba glede na dosedanja šestmesečna podlajšanja. Tako je Varnostni svet dobil nekaj časa da pregleda predlog takoimenovanih "pametnih sankcij", ki jih predlagata Velika Britanija in ZDA. Ti državi predlagata, da naj bi povečali nadzor nad potencialno vojaško opremo, popolnoma pa prenehali nadzorovati civilno opremo. Irak je ob odločitvi le enomesečnega podaljšanja programa "nafta za hrano" včeraj ukinil izvoz nafte. Države članice OPEC so ta del izpada nafte na svetovnem trgu že prevzele na svoja ramena. Države OPEC so se danes sestale na Dunaju, kjer bo prisoten tudi iraški naftni minister Taha Humud Musa.
Irak zavrnil britanski predlog
22. 05. 2001 00.00
Irak je zavrnil britanski predlog o spremembi sankcijskega režima ZN proti Iraku. Kitajska in Rusija, ki veljata za glavni podpornici Iraka v Varnostnem svetu pa sta sporočili, da ni razlogov, da bi hiteli pri sprejemanju predloga, ki ga podpirajo tudi ZDA.
Rahljanje sankcij proti Iraku
17. 05. 2001 00.00
Velika Britanija naj bi pripravljala osnutek resolucije o spremembi sankcijskega režima Združenih narodov proti Iraku, ki ima tudi že podporo ZDA. Šlo naj bi za napovedano novo politiko do Iraka, glede katere je državni sekretar ZDA Colin Powell na svojem prvem tujem obisku prepričeval arabske in druge sogovornike. V bistvu gre za rahljanje sankcijskega režima glede vseh vrst civilnega blaga in hkrati zaostrovanje režima za orožje in tako imenovano blago za dvojno uporabo.
Za rešitev iraško-kuvajtskega spora
26. 03. 2001 00.00
Arabski zunanji ministri so včeraj, po dveh dneh vročičnih posredniških dogovarjanj o formuli za rešitev iraško-kuvajtskega konflikta, zaključili uradna srečanja brez končne rešitve. Jordanski zunanji minister Abdul-Illah Khatib je dejal, da se bodo intenzivna dogovarjanja nadaljevala. Khatib je dejal, da so ministri oblikovali predlogo resolucije, poleg tega pa tudi predlogo za končno poročilo, v katerem pa so izpustili omembo iraško-kuvajtskega konflilkta. Po besedah egipčanskega zunanjega ministra Amra Mousse je za slednje še čas. Če dogovora ne bo, bodo morali jutri na vrhunskem srečanju arabskih držav voditelji sami oblikovati rešitve. Predlog je oblikovalo pet držav - Alžirija, Egipt, Jordanija, Katar in Jemen. Po izjavi članov komiteja teh držav je bistven element ukinitev sankcij, ki so jih ZN naložili Iraku. Prav tako poudarja potrebo za spoštovanje teritorialne suverenosti obeh držav. Kuvajtski zunanji minister šejk Mohammed Sabah Al Salem Al Sabah, je povedal, da je njegova država odprta za kakršen koli arabski predlog, ki bo zagotovil vsaj minimalno varnost in zagotovil rešitev problema vojnih ujetnikov. Obe državi trdita, da ima nasprotna stran še vedno vojne ujetnike. Kljub temu, da je palestinske teme zasenčilo vprašanje iraško-kuvajtskih odnosov, pa so vendarle ostale visoko na spisku. Zgodnja verzija predloga končne izjave vrhunskega srečanja kaže, da bodo arabski voditelji popolnoma podprli Palestince in obsodili izraelsko agresijo. Voditelji bodo odločali o načrtu, da Islamska razvojna banka priskrbi 40 milijonov dolarjev mesečno v naslednjih šestih mesecih za palestinsko vlado. Sirija predlaga obnovitev ekonomskega bojkota Izraela in sicer s pomočjo oživitve urada Arabske lige za bojkot Izraela, ki so ga ustanovili leta 1950. Arabska javnost je nezadovoljna s propadlimi pogajanji in šestimi meseci izraelsko-palestinskimi spopadi, v katerih je umrlo več kot 430 ljudi. V Egiptu je včeraj na tisoče študentov demonstriralo proti Izraelu in pozvalo arabski vrh za skupno podporo Palestincem. Ministri so se sestali na pripravljalnem dvodnevnem srečanju za predvideni odločilni vrh , ki naj bi obnovil vsakoletna srečanja, ki so se končala leta 1990, ko je Irak zasedel Kuvajt. Včeraj se je srečanja udeležil tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan, ki je poudaril, da obstaja velik mednarodni interes za nadaljevanje diskusij. Annan se bo prav tako udeležil jutrišnjega vrha.
Aretacija dveh iraških vohunov
02. 03. 2001 00.00
Dva Iračana so aretirali v Nemčiji, ker sta bila osumljena vohunjenja in sodelovanja z Iraško obveščevalno agencijo, so sporočili z vladnega tožilstva.
VS o pogovorih z Iračani
01. 03. 2001 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je sinoči za zaprtimi vrati seznanil članice Varnostnega sveta ZN o pogovorih z visoko iraško delegacijo v New Yorku. Novinarjem je po pogovorih povedal, da so bili ocenjeni pozitivno, kljub temu pa rešitve zastoja iraškega vprašanja ni moč pričakovati v bližnji prihodnosti. Irak je zavzel nepopustljivo stališče glede možnosti vstopa mednarodnih inšpektorjev v državo, ZDA pa se še niso izjasnile o napovedani novi politiki do Iraka. Na pogovorih med generalnim sekretarjem in iraško delegacijo pod vodstvom zunanjega ministra Mohameda Saida al Sahafa je na Annanovi strani sodeloval tudi njegov pomočnik za politične zadeve, nekdanji slovenski veleposlanik v VS Danilo Tuerk.
Bush opozarja Sadama Huseina
23. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush je na včerajšnji novinarski konferenci v Beli hiši iraškega predsednika Sadama Huseina opozoril, da ZDA ne bodo dopustile, da Irak razvija orožje za množično uničenje ali da ustrahuje svoje sosede. Bush je tokrat prvič jasno in glasno priznal, da ameriško-britansko bombardiranje Iraka pretekli teden ni bila rutinska zadeva, ampak predvsem sporočilo predsedniku Sadamu Huseinu, da bodo ZDA v tej regiji vodile aktivno politiko.
Za pametnejše sankcije proti Iraku
20. 02. 2001 00.00
ZDA in Velika Britanija razmišljata o omilitvi sankcij proti iraškemu režimu, je danes dejal vodja britanske diplomacije Robin Cook. Cook ni pojasnil, za kakšne omilitve gre, vendar naj bi "pametnejše" sankcije onemogočile iraško vojsko, odprle pa bi možnosti za gospodarsko in humanitarno pomoč Iraku. V odgovor na številne kritike ameriško-britanske politike do Iraka je Cook dejal, da je treba mednarodno javno mnenje znova spomniti na stalno nevarnost, ki jo predstavlja Sadam Husein. O "pametnejših" sankcijah se bodo v četrtek v Washingtonu sestali predstavniki Velike Britanije in ZDA. Pogovori o Iraku bodo dan pred srečanjem ameriškega predsednika Georgea Busha in britanskega premiera Tonyja Blaira in malo po začetku turneje državnega sekretarja Colina Powella po Bližnjem vzhodu.
Začetek vrha Sveta za zalivsko sodelovanje
30. 12. 2000 00.00
V Manami se je začelo dvodnevno 21. letno vrhunsko srečanje držav članic Sveta za zalivsko sodelovanje, na katerem naj bi udeleženci govorili o zbliževanju na področju gospodarstva in obrambe med državami članicami. Sogovorniki naj bi obravnavali tudi iraško vprašanje, odnose z Iranom in položaj na palestinskih območjih.
Dvajseta obletnica začetka iraško-iranske vojne
21. 09. 2000 00.00
Po vkorakanju iraške vojske na iransko ozemlje 22. septembra pred dvajsetimi leti se je začela iraško-iranska vojna. Glavni razlogi za eno najdražjih in najbolj krvavih vojn so bila verska nasprotja, obmejni spori in politične razlike. Oboroženi spopadi v Perzijskem zalivu med sovražnima sosedama so zahtevali milijon življenj, po nekaterih podatkih celo več, nobena država pa ni pridobila več ozemlja ali dosegla politične prevlade. Mirovni sporazum, ki sta ga državi pod pokroviteljstvom ZN podpisali leta 1988, temeljnih vprašanj ni rešil. Raketni napadi in obojestranska obtoževanja se še vedno nadaljujejo.
Zavezniška letala nadaljujejo napade na Irak
13. 08. 2000 00.00
Zahodne države nadaljujejo letalske napade na Irak, ameriško poveljstvo pa zanika iraške trditve o napadih na civilne cilje.
Letala napadla jug Iraka
12. 08. 2000 00.00
Po trditvah iraških uradnih virov naj bi ameriška in britanska letala ponoči na civilno območje južno od Bagdada izvedla več bombnih napadov. Pri tem naj bi bilo ubitih in ranjenih več civilistov, vendar natančna številka ni znana. V napadih naj bi bilo poškodovanih tudi več stavb in civilnih objektov.
Zaradi embarga umrlo več kot milijon Iračanov
15. 07. 2000 18.51
Iraško ministrstvo za zdravstvo je danes sporočilo, da je zaradi mednarodnih sankcij, ki so jih uvedli proti Iraku leta 1990, doslej umrlo že skoraj 1,4 milijona Iračanov. Kot je ministrstvo zapisalo v sporočilu za javnost, ki ga je objavila iraška tiskovna agencija INA, se je ''število žrtev embarga do konca junija povzpelo na 1.359.717, predvsem otrok, mlajših od pet let''.
Iran izpustil 460 vojnih ujetnikov
24. 05. 2000 12.26
Iran je sinoči izpustil 460 vojnih ujetnikov, ki so jih iranske enote zajele med iransko-iraško vojno v letih 1980-1988, je poročal iranski radio. Ujetnike so izpustili ob torkovi obletnici osvoboditve mesta Horramšar na jugozahodu države, ki so ga iraške sile okupirale v prvih tednih vojne. Iran je v zadnjih šestih tednih izpustil 2479 ujetih iraških vojakov. Bagdad ocenjuje, da je v iranskih zaporih 29.000 vojakov, od tega jih 20.000 ni evidentiranih, kar 60.000 mož pa je pogrešaih. Po iraških trditvah v Iraku ni več zaprtih irankih vojnih ujetnikov, potem ko naj bi 400 iranskih vojakov Mednarodnemu odboru Rdečega križa sporočilo, a se n želijo vrniti v domovino. Sicer Teheran trdi, da je v Iraku zaprtih 3206 iraških vojakov.
Potrjena smrtna obsodba vodje proiraške vlade
03. 05. 2000 13.43
Kuvajtsko kazensko sodišče je danes potrdilo smrtno obsodbo poveljnika Ala'a Huseina Alija, ki je med iraško okupacijo Kuvajta vodil kratkotrajno marionetno vlado.
Ameriška mornarica spet ustavila ruski tanker
07. 04. 2000 17.02
Ameriške vojaške ladje so v Perzijskem zalivu v četrtek ustavile ruski tanker, za katerega sumijo, da tovori iraško nafto in s tem krši mednarodni embargo, so danes sporočili ruski viri.
Iran bo sodno ukrepal proti ZDA
05. 04. 2000 13.56
Iranski zunanji minister Kamal Harazi je na novinarski konferenci v Teheranu danes sporočil, da Iran načrtuje sodno ukrepanje proti ZDA zaradi ameriške podpore režimu šaha in Iraku med iransko-iraško vojno med letoma 1980 in 1988. ''Odločitev bomo sporočili ob primernem času,'' je poudaril Harazi po srečanju z danskim kolegom Nielsom Helvegom Petersenom.
Iran bo izpustil 2000 Iračanov
05. 04. 2000 11.56
Iranska vlada je napovedala izpustitev 2000 iraških zapornikov, ki so bili zajeti v času iraško-iranske vojne med letoma 1980 in 1988, poročajo današnji časopisi. Tiskovni predstavnik iranske komisije za vojne ujetnike je napovedal, da bodo zaporniki >>v znak dobre volje<< izpuščeni še ta teden.
ZDA omilile sankcije proti Iranu
17. 03. 2000 20.48
ZDA so se po zmagi reformistov na iranskih parlamentarnih volitvah odločile za omilitev gospodarskih sankcij proti Iranu. Kot je sporočila ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, so ZDA danes odpravile prepoved uvoza iranskih preprog, kaviarja, sadja in lešnikov, poleg nafte najpomembnejših iranskih izvoznih izdelkov. Albrightova se je poleg tega posredno opravičila za vlogo ZDA v vojaškem udaru v Iranu leta 1953 in iraško-iranski vojni.
Rusko ladjo zaustavili ameriški specialci
06. 02. 2000 10.08
Pentagon je potrdil pisanje časopisa Washington Times, da so rusko ladjo, osumljeno tihotapljenja iraške nafte v Perzijskem zalivu, zaustavili šele po posredovanju ameriških specialcev, t. i. Tjulnov, ki veljajo za najbolj izurjene na svetu. Ruski tanker Volga-Neft-147 je v sredo najprej s pozivi skušala zaustaviti ameriška raketna križarka USS Monterey, ko pa z ruske strani ni bilo odziva, so nad tanker poslali deset specialcev.
Rusija zahteva izpustitev svoje ladje
03. 02. 2000 21.03
Med Rusijo in Združenimi državami Amerike je prišlo do novega incidenta. Ameriška mornarica je ustavila ruski tanker zaradi suma, da prevaža iraško nafto in tako krši embargo proti Iraku.
Skupina IAEA zaključila prvi del misije v Iraku
26. 01. 2000 13.26
Skupina Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je danes končala svojo misijo v Iraku, ki naj bi po njenih navedbah potekala brez kakršnihkoli težav in v dobrem sodelovanju z iraško stranjo. Po besedah vodje skupine IAEA, Egipčana Ahmeda Abuja Zahre, naj bi strokovnjaki zbrane podatke sedaj preučili na sedežu IAEA na Dunaju, tako da še ne morejo predstaviti zaključkov.
Zaznamovali deveto obletnico zalivske vojne
17. 01. 2000 14.19
Približno 2000 ljudi, ki so se udeležili manifestacije ob deveti obletnici zalivske vojne, je danes v Bagdadu zažgalo krsto, zavito v ameriško, britansko in izraelsko zastavo. Demonstranti so se zbrali pred sedežem Programa ZN za razvoj, kamor so poslali pismo, naslovljeno na generalnega sekretarja ZN Kofija Anana. V pismu so zahtevali odpravo embarga proti Iraku, ki je bil uveden leta 1990.