iraka
Bush in Blair potrdila posebne odnose
24. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in njegov gost, britanski premier Tony Blair, sta po prvem srečanju v Camp Davidu na novinarski konferenci potrdila posebne odnose, ki veljajo med njunima državama in obljubila, da bodo taki ostali še naprej, ne glede na ideološke razlike med voditeljema. Kljub vidnemu navdušenju, ki sta ga izžarevala oba, pa Bush od Blaira ni dobil jasnega zagotovila, da bo Velika Britanija podprla ameriški načrt protiraketne obrambe (NMD). Bush je med novinarsko konferenco tudi potrdil, da je dobil od Kitajske odgovor na prošnjo o pojasnilu svoje vpletenosti v Iraku. Po Bushevih besedah naj bi Kitajska zagotovila, da bo preverila poročila in "zadeve popravila".
Bush opozarja Sadama Huseina
23. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush je na včerajšnji novinarski konferenci v Beli hiši iraškega predsednika Sadama Huseina opozoril, da ZDA ne bodo dopustile, da Irak razvija orožje za množično uničenje ali da ustrahuje svoje sosede. Bush je tokrat prvič jasno in glasno priznal, da ameriško-britansko bombardiranje Iraka pretekli teden ni bila rutinska zadeva, ampak predvsem sporočilo predsedniku Sadamu Huseinu, da bodo ZDA v tej regiji vodile aktivno politiko.
Annan zavrnil zahteve Iraka
23. 02. 2001 00.00
Generalni sekretar OZN Kofi Annan je v pismu iraškemu zunanjemu ministru pojasnil, da lahko le Varnostni svet OZN odloča o zakonitosti ukrepov na območjih, kjer velja prepoved poletov. Annan se je s pismom odzval na iraške zahteve, naj obsodi ameriško-britansko bombardiranje Iraka pretekli teden. "Le VS lahko odloči, ali njegove resolucije o območjih prepovedi poletov predstavljajo zakonito podlago za ukrepe, ki se izvajajo za uveljavljanje teh resolucij," je zapisal Annan.
Bush predvsem o Iraku
23. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je domačim novinarjem sinoči odgovarjal na prvi novinarski konferenci v Beli hiši, odkar je pred mesecem dni prevzel svoj položaj. Nakazal je, da bo njegova administracija vodila zunanjo politiko predvsem v skladu z ameriškimi interesi, ne glede na to, kaj o tem misli tujina.
ZDA želijo pojasnilo
22. 02. 2001 00.00
ZDA so zaprosile Kitajsko, naj pojasni poročila o telekomunikacijskih projektih, ki jih Kitajska izvaja v Iraku. Ameriški časnik New York Times je namreč v sredo objavil trditve neimenovanih zaupnih virov iz ameriških obveščevalnih in obrambnih krogov, ki naj bi imeli zanesljive podatke o tem, da je Kitajska kršila embargo Združenih narodov in Iraku prodajala tehnologijo, s pomočjo katere je ta izpopolnil radarske sisteme. Zaradi teh posodobitev naj bi minuli teden prišlo do ameriško-britanskega bombardiranja, saj naj bi Iračani v zadnjem času vse natančneje merili na zavezniška letala.
Nadaljevanje pogajanj o sukcesiji
21. 02. 2001 00.00
V Ljubljani se je danes začel nov krog pogajanj o nasledstvu nekdanje SFRJ, ki se ga udeležujejo delegacije vseh petih držav naslednic - vodja slovenskih pogajalcev je Miran Mejak -, v Ljubljano pa je že sinoči prispel tudi mednarodni posrednik na pogajanjih sir Arthur Watts. Pogajanja potekajo za strogo zaprtimi vrati, z doseženim pa bodo udeleženci javnost seznanili na petkovi novinarski konferenci po koncu pogovorov.
Fischer na obisku v ZDA
21. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je kot prvega obiskovalca iz tujine po nastopu položaja v Washingtonu sprejel nemškega kolega Joschko Fischerja, s katerim sta govorila predvsem o vprašanjih, ki se tičejo transatlantskega zavezništva. Med temi so vprašanje ameriške protiraketne obrambe (NMD), sodelovanje na Balkanu in evropske enote za hitro posredovanje. Powell in Fischer sta se dotaknila tudi problema Iraka, ki je pretekli teden prestal bombardiranje ameriških in britanskih letal. Powell je glede ameriškega sodelovanja v mirovnih misijah na Balkanu in in NMD ponovno deloval pomirljivo in zagotovil, da ZDA ne bodo samovoljno ukrepale brez posvetovanja z zavezniki.
Za pametnejše sankcije proti Iraku
20. 02. 2001 00.00
ZDA in Velika Britanija razmišljata o omilitvi sankcij proti iraškemu režimu, je danes dejal vodja britanske diplomacije Robin Cook. Cook ni pojasnil, za kakšne omilitve gre, vendar naj bi "pametnejše" sankcije onemogočile iraško vojsko, odprle pa bi možnosti za gospodarsko in humanitarno pomoč Iraku. V odgovor na številne kritike ameriško-britanske politike do Iraka je Cook dejal, da je treba mednarodno javno mnenje znova spomniti na stalno nevarnost, ki jo predstavlja Sadam Husein. O "pametnejših" sankcijah se bodo v četrtek v Washingtonu sestali predstavniki Velike Britanije in ZDA. Pogovori o Iraku bodo dan pred srečanjem ameriškega predsednika Georgea Busha in britanskega premiera Tonyja Blaira in malo po začetku turneje državnega sekretarja Colina Powella po Bližnjem vzhodu.
Protesti proti napadom
18. 02. 2001 00.00
V Bagdadu se je danes zbralo več tisoč ljudi, ki so izrazili nezadovoljstvo zaradi petkovih bombnih napadov na Bagdad, v katerih sta po uradnih podatkih umrli dve osebi, več kot 20 pa je bilo ranjenih. Tako je v južnem delu iraške prestolnice proti napadom protestiralo približno 3000 ljudi , medtem ko se je v središču Bagdada zbralo 5000 ljudi, ki so izrazili nasprotovanje ameriškemu predsedniku Gerorgu Bushu in podporo iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu. V podporo Iraku se je danes zbralo tudi skoraj tisoč ljudi v Gazi. "Sadam, udari po Tel Avivu," so vzklikali protestniki, ki so se zbrali na ulicah Beit Hanuna na severu Gaze.
Za Busha je napad rutinski
17. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je sinočnje ameriško-britanske letalske napade v bližini Bagdada označil za rutinske. Na novinarski konferenci je pojasnil, da je bil vzrok za napad, v katerem je bilo ubitih najmanj pet ljudi, zaščita območja prepovedi poletov iraških letal. Bush je odobril napade na iraške komunikacijske in nadzorne točke na severnem delu območja prepovedi poletov, odločitev o napadu pa je sprejel po posvetovanju s poveljniki na kopnem.
Napad v bližini Bagdada
16. 02. 2001 00.00
Ameriška letala so prvič po koncu Zalivske vojne napadla cilje v neposredni bližini iraške prestolnice Bagdad. To naj bi se zgodilo zaradi iraškega kršenja prepovedi poletov nad varnostnim območjem na jugu Iraka. Televizijska mreža CNN je poročala, da so ameriška letala rakete izstrelila iz območja prepovedi poletov. Šest detonacij je bilo slišati v južnem delu prestolnice Bagdad. Sirene za zračni napad so se v Iraku oglasile ob 18.45 po srednjeevropskem času. Poročil o žrtvah še ni.
Hrvaška za mednarodne policijske enote na meji z BiH
05. 02. 2001 00.00
Hrvaška vlada popolnoma podpira predlog predsednikov vlad Velike Britanije in Italije Tonyja Blaira in Giuliana Amata, da bi na mejo med BiH in Hrvaško razporedile dodatne mednarodne policijske sile z namenom preprečitve prihoda velikega števila ilegalnih prebežnikov v države članice EU, je danes na redni novinarski konferenci dejal hrvaški premier Ivica Račan.
Oecalan svari pred spopadi
26. 01. 2001 00.00
Vodja prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) Abdulah Oecalan, ki so ga v Turčiji obsodili na smrt, je iz zapora opozoril pred novimi spopadi med pripadniki njegove stranke in turškimi silami, če se bo Turčija maščevala PKK. "Ne želimo nove vojne, toda če bomo napadeni, bomo izrabili pravico do samoobrambe," je preko svojih odvetnikov sporočil Oecalan.
Protestniki s paradižnikom nad Blaira
09. 01. 2001 00.00
Nasprotniki mednarodnih sankcij proti Iraku so v Bristolu britanskega premiera Tonyja Blaira v hrbet zadeli s paradižnikom. Blair se je sicer udeležil odprtja nekega kolidža. Protestniki so proti premieru metali tudi pomaranče in drugo sadje. Policija je po dogodku zaradi kršenja javnega reda in miru prijela dve ženski in moškega.
Nemčija ratificirala statut ICC
11. 12. 2000 00.00
Nemčija je kot 25 članica ZN ratificirala statut Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki bo prvo stalno sodišče, na katerem bodo sodili za najhujše zločine. Kot je dejal nemški zunanji minister Joschka Fischer, predstavlja sodišče "mejnik v razvoju", saj se z njim prvič v zgodovini "odpira možnost preganjanja zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov na mednarodni ravni".
Ivanov na obisku v Kuvajtu
18. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki predlaga krepitev zaupanja med Irakom in njegovimi zalivskimi sosedami, je danes prispel na dvodnevni obisk v Kuvajt, kjer bo nadaljeval turnejo po Bližnjem vzhodu in državah Perzijskega zaliva. Po obisku Kuvajta se bo odpravil še v Savdsko Arabijo. Ivanova je že sprejel kuvajtski emir, šejk Jaber al-Ahmad al-Sabah, s katerim bosta skušala najti rešitev za probleme na tem območju.
Rusija za odpravo prepovedi preletov v Iraku
14. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes v Bagdadu zahteval ukinitev območja prepovedi preletov na severu in jugu Iraka, napade ameriških in britanskih zračnih sil na Irak pa označil za "vmešavanje v njegove notranje razmere". Ruski zunanji minister, ki je v Bagdadu včeraj začel turnejo po Bližnjem vzhodu, je medtem prispel v Egipt.
Vse bolj napeto na Bližnjem vzhodu
24. 10. 2000 00.00
Na Bližnjem vzhodu zaradi stopnjevanja spopadov arabske države kopičijo vojsko ob meji z Izraelom. V Jeruzalemu so znova potekali oboroženi spopadi, župan mesta Ehud Olmert pa zahteva odločno posredovanje vojske.
Aktivistke za pravice žensk
14. 10. 2000 00.00
Kakih 30.000 aktivistk za pravice žensk je v središču Bruslja protestiralo proti revščini, nasilju in diskriminaciji po svetu. Protesti so bili del mednarodnega "ženskega shoda", v sklopu katerega bodo jutri in v torek potekale demonstracije v Washingtonu in v New Yorku, od letošnjega marca pa se je sicer po vsem svetu zvrstilo več kot tovrstnih 4000 prireditev.
Povračilni letalski napad na Irak
03. 09. 2000 00.00
Predstavniki ameriške vojske so potrdili, da so včeraj letala NATO napadla nekaj ciljev v južnem Iraku in se varno vrnila v baze. "Napadi so odgovor na protiletalski ogenj Iračanov na letala koalicije, ki so delovala v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN", so sporočili z ameriške centralne komande v letalski bazi Macdill na Floridi. Predstavniki ZDA so dejali, da je bil namen 'zmanjšati zmožnost Iraka, da bi ogrožal letala in pilote koalicijskih sil, ki kontrolirajo področje prepovedano za polete v Iraku. Zadnji tak napad se je zgodil 30. avgusta. Britanija je izjavila, da v sobotnih napadih niso sodelovala njena letala.
Opec napoveduje višjo proizvodnjo nafte
02. 09. 2000 00.00
Opec je napovedal, da bo povišal proizvodnjo nafte, če bodo cene za sodček surove nafte presegle 28 dolarjev. To naj bi se po napovedih zgodilo do 10. septembra, ko se bodo na Dunaju sestali ministri Opeca, je dejal uradni predstavnik Opeca. Vse dokler bomo imeli dovolj kapacitet, bomo na trg dajali več nafte in ne bomo dovolili, da bi cene drastično poskočile, je novinarju nemškega Der Spiegela dejal generalni sekretar Opeca Rilwanu Lukman. Ocenjuje, da bi bila cena nafte za sod okrog 25 dolarjev pravšnja.
Letala napadla jug Iraka
12. 08. 2000 00.00
Po trditvah iraških uradnih virov naj bi ameriška in britanska letala ponoči na civilno območje južno od Bagdada izvedla več bombnih napadov. Pri tem naj bi bilo ubitih in ranjenih več civilistov, vendar natančna številka ni znana. V napadih naj bi bilo poškodovanih tudi več stavb in civilnih objektov.
Kuvajt mobiliziral vojsko
10. 08. 2000 00.00
Kuvajt je zaradi groženj Iraka mobiliziral del vojske in sinoči tudi sklical sestanek z veleposlaniki arabskih in zahodnih držav, da bi jih obvestil o razmerah. Iraški predsednik Sadam Husein je namreč kuvajtske in savdske voditelje ta teden označil z "izdajalci", ker britanskim in ameriškim letalom s svojega ozemlja dovolijo bombardiranje Iraka. Iraški dnevnik Babel pa je prejšnjo nedeljo poročal, da je Irak "zmožen dati novo lekcijo" kuvajtskim voditeljem, če bodo nadaljevali "sovražno" politiko do Iraka.
Deseta obletnica zasedbe Kuvajta
31. 07. 2000 12.22
V sredo, 2. avgusta, bo minilo natanko deset let od vdora iraških sil v Kuvajt in kasneje njegove zasedbe, zaradi katere se je leta 1991 začel drugi vojaški spopad po drugi svetovni vojni, ki so ga zagovarjali Združeni narodi - Zalivska vojna. Varnostni svet Združenih narodov je 6. avgusta na izredni nočni seji sprejel resolucijo št. 660, v kateri je od Iraka zahteval takojšen in brezpogojen umik iz Kuvajta, obenem pa se je odločil za trgovinski, finančni in vojaški bojkot Iraka. Takratni ameriški predsednik George Bush je odredil zamrznitev celotnega iraškega in kuvajtskega premoženja, Irak pa je v odgovor prekinil izplačilo dolgov ZDA. Zavezniške sile so 17. januarja leta 1991 začele vojaški napad na Irak, zalivsko vojno, ki se je končala šest tednov kasneje, 28. februarja, s porazom Iraka. S tem se je končalo tudi sedemmesečna iraška okupacija Kuvajta.
Razstava o Agathi Christie
20. 04. 2000 21.38
Na Dunaju je ta teden odprla svoja vrata razstava z naslovom Agatha Christie in Orient. Na razstavi je avtorica romanov in lika gospodične Marple predstavljena kot avtorica kriminalnih romanov, raziskovalka in arheologinja. Obiskovalci razstave si bodo lahko ogledali najdbe iz arheoloških najdbišč, predvsem iz Iraka in Sirije, in celo del vlaka Orient ekspres. Nekateri romani avtorice se dogajajo prav na arheoloških najdbiščih na Bližnjem vzhodu, kjer je dolgo živela s svojim drugim možem Maxom Mallowanom. Med njenimi najbolj znanimi deli sta romana Smrt na Nilu in Umor na Orient ekspresu.
Ameriška mornarica spet ustavila ruski tanker
07. 04. 2000 17.02
Ameriške vojaške ladje so v Perzijskem zalivu v četrtek ustavile ruski tanker, za katerega sumijo, da tovori iraško nafto in s tem krši mednarodni embargo, so danes sporočili ruski viri.
Ameriško-britanski napad na jugu Iraka
04. 04. 2000 19.31
Britanska in ameriška letala so danes bombardirala civilne objekte na jugu Iraka, po navedbah iraških vojaških virov pa naj bi bila v napadih ubita dva civilista, dva pa ranjena.
Ruski parlament za ukinitev sankcij proti Iraku
01. 04. 2000 13.13
Rusko zunanje ministrstvo je pozdravilo včerajšnjo odločitev Varnostnega sveta ZN o podvojitvi sredstev za obnovo iraške naftne infrastrukture, vendar pa meni, da je ukrep nezadosten, saj je Irak prizadela humanitarna katastrofa. VS ZN je včeraj izglasoval resolucijo, ki predvideva, da bo Irak odslej dobil 1,2 milijarde dolarjev letno za obnovo zastarelih naprav za črpanje nafte.
Udai Husein izvoljen v parlament
28. 03. 2000 16.40
V Iraku so včeraj potekale parlamentarne volitve, na katerih je približno 9,2 milijona volilnih upravičencev med 512 kandidati izbiralo 220 poslancev 250-članskega parlamenta. Ostalih 30 poslanskih mest pripada trem avtonomnim pokrajinam na severu Iraka, kjer živijo kurdski uporniki in kjer volitve niso potekale.
Povečanje naftnih kvot šele septembra
27. 03. 2000 17.33
Na današnjem srečanju ministrov držav članic Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) naj bi dogovorili za povečanje kvot. Iraški naftni minister Amer Raschid je pred sestankom povedal, da povečanje kvot za črpanje nafte države OPEC še ni potrebno. O povečanju kvot naj bi se članice OPEC, po Raschidovih besedah, pogovarjale šele na septembrskem sestanku.