islam
Zaostrovanje med Indijo in Pakistanom
09. 10. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je izrazil zaskrbljenost zaradi zaostrenih odnosov med nuklearnima silama Pakistanom in Indijo ter napovedal svoj bližnji obisk v teh dveh državah.
VS ZN podpira operacijo v Afganistanu
09. 10. 2001 00.00
Varnostni svet ZN je izrazil podporo ameriško-britanski vojaški operaciji v Afganistanu, hkrati pa opozoril na položaj civilistov.
Demonstracije proti napadu
08. 10. 2001 00.00
V večini pakistanskih mest so potekali protesti proti ameriško-britanskim napadom na Afganistan. Protesti so sinoči potekali tudi po Evropi.
V Pakistanu aretirali vodjo skrajnežev
07. 10. 2001 00.00
Pakistanske oblasti so aretirale voditelja skrajne islamske skupine Harakat ul-Mudžahedin, ki naj bi bil povezan z Osamo bin Ladnom.
Muslimani v Sloveniji dobili vrhovnega poglavarja
06. 10. 2001 00.00
Slovenska islamska skupnost, ki v Sloveniji deluje od maja, je dobila svojega vrhovnega poglavarja. Slavnostna inavguracija je potekala v ljubljanskem poslopju Smelta.
Ameriški vojaki v Uzbekistan
05. 10. 2001 00.00
V Uzbekistan, ki meji z Afganistanom, prihaja 1000 ameriških vojakov 10. gorske divizije. Ameriški obrambni minister Rumsfeld medtem v Uzbekistanu utrjuje mednarodno protitalibansko koalicijo.
Postopek proti Berlusconiju
03. 10. 2001 00.00
Sporne izjave predsednika italijanske vlade o islamu so spodbudile evropske parlamentarce, da bodo zahtevali uvedbo postopka proti Berlusconiju.
Napačen udarec lahko teroriste opogumi
02. 10. 2001 00.00
Mednarodni terorizem je z napadom na Svetovni trgovinski center in na Pentagon sprožil nove izzive. Vzroki za terorizem in strategije, da bi ga zajezili, so bili glavna tema pogovorov na forumu Mirovnega inštituta z naslovom <strong>Izzivi svetovnega terorizma</strong>.
Arabska liga v bran islamu
30. 09. 2001 00.00
Arabska liga je pripravljena sodelovati z Organizacijo islamske konference v obrambi pred napadi na islamsko civilizacijo.
Bo Bin Laden znova udaril?
29. 09. 2001 00.00
Britanski minister za evropske zadeve Peter Hain je za britanski BBC opozoril, da v prihodnjih tednih bin Laden načrtuje nove atentate.
Berlusconi kritizira islam
27. 09. 2001 00.00
Italijanski premier Silvio Berlusconi je s svojo izjavo, da evropska civilizacija prekaša barbarski islam, sprožil ogorčenje javnosti in politikov.
ZDA nagovarjajo Afganistance k uporu
27. 09. 2001 00.00
Busheva administracija pripravlja obsežno strategijo, ki naj bi bistveno spremenila stanje v Afganistanu. ZDA poskušajo združiti različne skupine Afganistancev in ustanoviti novo vladajočo koalicijo.
Protiameriški protesti v Kabulu
26. 09. 2001 00.00
Na največjih protiameriških demonstracijah v Afganistanu se je zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so zažgali poslopje, kjer je bilo včasih ameriško veleposlaništvo.
Nov računalniški virus
25. 09. 2001 00.00
Računalniški strokovnjaki svarijo pred novim računalniškim virusom, ki se predstavlja kot program, s katerim naj bi glasovali o tem, ali naj ZDA na teroristične napade odgovorijo z vojaškimi sredstvi.
Amerika potrebuje pomoč muslimanov
24. 09. 2001 00.00
Muftija Osman Đogić je predsednik islamske skupnosti v Sloveniji. Z njim smo se pogovarjali o aktualnih dogodkih v ZDA in islamskem svetu, ki ga krivijo za zadnje teroristične napade.
Kdo so talibani?
24. 09. 2001 00.00
Talibani so na oblast v Afganistanu prišli leta 1996 po porazu mudžahedinov. Že od vsega začetka se trudijo v deželo uvesti Islam, ki temelji na t.i. fundamentalizmu.
Talibani ne popuščajo
21. 09. 2001 00.00
Talibanski veleposlanik v Pakistanu je na izredni tiskovni konferenci ponovno poudaril, da Afganistan brez trdnih dokazov ZDA ne bo predal Osame bin Ladna.
Cat Stevens obsoja teroristične napade
21. 09. 2001 00.00
Nekdanji zvezdnik britanske popularne glasbe Cat Stevens, ki se je leta 1977, ko je prestopil v islam, preimenoval v Jusufa Islama, je obsodil nedavne teroristične napade na New York in Washington.
Rusija v povračilnih ukrepih ne bo sodelovala
20. 09. 2001 00.00
Pakistan se zaradi podpore ZDA izpostavlja vse hujšim notranjim nemirom, Rusija pa je sodelovanje pri morebitnih oboroženih akcijah zavrnila.
Osama bin Laden – najbolj iskani terorist na svetu
14. 09. 2001 00.00
Trenutno najhujši sovražnik Zahoda in eden glavnih osumljencev za teroristične napade v ZDA Osama bin Laden, je za družbo ABC NEWS leta 1996 privolil v enega redkih intervjujev.
Nov pokol civilistov v Alžiru
05. 09. 2001 00.00
Oborožena skupina je sinoči vdrla v neko restavracijo v sredozemskem letovišču Zeralda na severu Alžirije in streljala na tamkajšnje goste.
Ženske v Kašmirju prestrašene
29. 08. 2001 00.00
Po tem, ko so skrajneži napadli dve ženski s kislino, je v Kašmirju tisoče prestrašenih žensk začelo nositi čez obraz rute.
Amnestija v Uzbekistanu
24. 08. 2001 00.00
Ob desetletnici neodvisnosti so v Uzbekistanu razpisali amnestijo za 25.000 zapornikov, ki niso storili hujših kaznivih dejanj, pa tudi za tiste politične zapornike, ki so se pokesali.
Talibani uresničili grožnje
12. 03. 2001 00.00
Afganistanski Talibani so tudi v resnici uničili dva velikanska kipa Bude, izklesana v skalo. Predstavniki ZN so te informacije potrdili. Kipi naj bi bili za islam žaljivi. Doslej ni bilo na voljo fotografiranih dokazov, za CNN pa je lokalni fotograf posnel pričujoči posnetek. Muzeji in vlade po vsem svetu so upali, da bodo lahko rešili 53-metrske kipe Bude iz Bamiyana, ki so jih izklesali v tretjem stoletju po našem štetju. Uničenje so ob velikem trudu dokončali šele včeraj, je dejal talibanski minister za informiranje. Po njegovih besedah tako delo ni enostavno, saj dinamit in obstreljevanje z granatami nimata velikega učinka. Delegacija iz 55-članske Organizacije islamske konference je v afganistanskem mestu Kandahar v nedeljo neuspešno prepričevala Talibane, naj prenehajo z uničevanjem spomenikov. Annan se je včeraj v okviru svoje turneje po južni Aziji v Pakistanu srečal z afganistanskim zunanjim ministrom Vakilom Ahmedom Mutavakilom, ki je zavrnil Annanovo zahtevo, naj talibanski režim v Afganistanu ustavi uničenje dveh največjih kipov stoječih Bud na svetu v Bamijanu. Mutavakil je poudaril, da je uničenje predislamskih kipov in spomenikov notranja verska zadeva Afganistana in da od omenjenih kipov tako ali tako ni več ostalo veliko. Kljub uničevanju predislamskih kipov in spomenikov, ki ga v Afganistanu izvaja talibanski režim, je generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan zahteval, da mednarodna skupnost ljudem v Afganistanu ponudi človekoljubno pomoč. V Afganistanu trenutno vlada najhujša suša v zadnjih tridesetih letih. Po mnenju predstavnikov ZN je na robu lakote skoraj 4 milijone ljudi. Annan je sicer dejal, da doslej še nobena država ni zavrnila pripravljenosti pomagati afganistanskemu prebivalstvu, vendar bo zaradi uničenja kipov še težje prepričati mednarodno skupnost za donacije. Annan je obiskal begunska taborišča blizu Peshawarja, v severnem Pakistanu, kjer je okoli 60.000 afganistanskih beguncev. V zadnjih šestih mesecih je v Pakistan prišlo okoli 170.000 novih beguncev. Skupaj jih je že okoli 2 milijona. Pakistan je medtem že zaprl meje med državama.
Bude iz Bamiyana tarča tankov in raket
02. 03. 2001 00.00
Talibani so danes s tanki, raketami ter celo z avtomatskim orožjem začeli uničevati znamenita velika kipa bude v Bamiyanu v Afganistanu, so danes sporočili uradni viri, te navedbe pa je potrdila tudi afganistanska opozicija. Omenjeni viri sicer niso imeli podatkov o tem, v kolikšni meri so že uničili ta kulturni spomenik v osrednjem delu države. Kot je povedal nek uradnik v Kabulu, naj bi talibani kipe začeli uničevati na lastno pobudo. Dodal je še, da na prizorišče niso poslali nobene specializirane ekipe, ki bi bila zadolžena za rušenje spomenikov.
Tudi desničarji proti globalizaciji
25. 02. 2001 00.00
V konferenčni dvorani tržaške železniške postaje je sinoči pod naslovom "Trst kot vrh italijanstva v srednji Evropi: ideje in načrti proti globalizaciji" potekal posvet proti globalizaciji, ki ga je priredilo italijansko skrajnodesničarsko gibanje Forza Nuova (Nova sila - NS). To gibanje je napovedovalo tudi manifestacijo in povorko proti zaščitnemu zakonu za slovensko manjšino in je nanjo povabilo skrajnodesničarska gibanja iz cele Evrope, a so oblasti shod prepovedale. Niso pa prepovedale omenjenega posveta, saj je šlo za zasebno pobudo v zaprtem prostoru. Posvet je nadzorovalo veliko število pripadnikov policije in orožnikov.
Catu Stevensu prepovedali vstop v Izrael
16. 07. 2000 14.57
Yusuf Islam, bolj znan po psevdonimu Cat Stevens, ki ga je uporabljal kot pevec, ne sme več v Izrael. Časopis Maariv daily je poročal, da so Islamu prepovedali vstop v državo na letališču, ko je pred dnevi priletel v Izrael.
Pisatelji zaskrbljeni zaradi vojne v Čečeniji
05. 05. 2000 19.32
Mednarodna pisateljska srečanja, ki jih organizira slovenski center Pen vsako leto maja na Bledu, oživljajo vojne z vseh koncev sveta. Kakor je bila prejšnja leta tema pogovorov vojna na Balkanu, je letos osrednjo vlogo odigrala vojna v Čečeniji. Njej je bilo posvečene večina današnje okrogle mize Mirovnega komiteja mednarodnega Pen >>Etika splošnih pravic pod pritiskom novih svetovnih ureditev<<.V okviru srečanja je dopoldne potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani. Podrobno in na dolgo je grozote vojne v Čečeniji več kot šestdesetim udeležencem srečanja predstavil čečenski pisatelj Islam Elsanov in jih pozval, naj podpišejo apel za posredovanje mednarodne javnosti v Čečeniji, saj je dogajanje tam popolnoma ušlo izpod nadzora ruskim oblastem, domače upornike pa postavilo pred nepremostljivi zid. Njegov kolega iz ruskega centra Pen Lev Timofejev je posvaril pred škodljivimi posledicami čustvenega pristopa. Njuno soočenje je ponazorilo aktualno dilemo mednarodnega Pen. Boris A. Novak je na blejskem srečanju namreč odstopil kot predsednik Mirovnega komiteja, saj se ne strinja, da bo prihodnja svetovna konferenca Pen v Moskvi. Tam jo bo 22. maja letos organiziralo svetovno predsedstvo Pen, da bi podprlo demokratična prizadevanja v tej državi. Nekateri drugi člani te organizacije pa menijo, da mora Pen reagirati predvsem na nedemokratične procese v Rusiji, na prvem mestu agresijo nad čečenskim prebivalstvom. Da bi Mirovni komite dokončno oblikoval svoje stališče, ki ga bo predstavil na svetovni konferenci, se bo danes, tretji dan mednarodnega srečanja, pozno zvečer sestal znova. Ljubljanska županja Viktorija Potočnik, ki je udeležence srečanja danes v Mestni hiši pogostila s kosilom, je opazila, da dopoldanska problematika še tli v njihovih mislih in da se ji bodo posvečali še naprej. Zelo verjetno se bo to dogajalo do nedelje, ko se bo pisateljsko druženje zaključilo.
PEN o jeziku književnosti in etiki
04. 05. 2000 09.40
V organizaciji Slovenskega centra Pen se danes na Bledu začenja 33. mednarodno pisateljsko srečanje. V okviru srečanja, ki se bo selilo še v Ljubljano in Vrbo, bodo pripravili dve okrogli mizi, na prvi bodo razpravljali o jeziku književnosti med zemljo in obzorjem, tema okrogle mize mirovnega komiteja Pena - tokrat bo v Cankarjevem domu v Ljubljani - pa je etika splošnih človekovih pravic pod pritiskom novih delitev v svetu; ob tej temi je pričakovati priostrene, tudi politično obarvane razprave, saj sta svojo udeležbo v razpravi med drugim napovedala književnik Lev Timofejev iz Rusije in čečenski pesnik Islam Elsanov. Pisatelji se bodo zadnji delovni dan srečanja, 6. maja, v Vrbi poklonili spominu velikana slovenske kulture, pesnika Franceta Prešerna.
Na srečanju PEN tudi politične razprave
28. 04. 2000 17.41
Letošnje 33. mednarodno pisateljsko srečanje, ki ga pripravlja Slovenski center Pen, bo potekalo od 3. do 7. maja, razen na Bledu kot vedno doslej, tudi v Ljubljani in Vrbi. Napovedani sta dve okrogli mizi, na prvi bodo udeleženci razpravljali o Jeziku književnosti med zemljo in obzorjem, tema okrogle mize mirovnega komiteja Pena - tokrat bo v Cankarjevem domu v Ljubljani - pa je etika splošnih človekovih pravic pod pritiskom novih delitev v svetu; ob tej temi je pričakovati priostrene, tudi politično obarvane razprave, saj sta svojo udeležbo v razpravi med drugim napovedala književnik Lev Timofejev iz Rusije in čečenski pesnik Islam Elsanov. Pisatelji se bodo zadnji delovni dan srečanja, 6. maja, v Vrbi poklonili spominu velikana slovenske kulture, pesnika Franceta Prešerna.