islamskih
Preprečen napad na francoske nogometaše
29. 09. 2001 00.00
Nizozemski varnostni organi so med lanskim evropskim nogometnim prvenstvom na Nizozemskem in v Belgiji preprečili teroristični napad islamskih skrajnežev na Francosko reprezentanco.
Berlusconi zavrača očitke
28. 09. 2001 00.00
Italijanski premier Silvio Berlusconi, ki je v četrtek v Italiji in svetu zbudil pozornost s svojimi kritikami na račun islama, je na petkovi seji italijanske vlade dejal, da so mediji napačno razlagali njegove izjave.
Načrtovan atentat na Busha?
27. 09. 2001 00.00
Med srečanjem vrha skupine G-8 v Genovi so italijanske oblasti nad mestom zaprle zračni prostor, saj so dobili podatke o zračnem napadu na Georga Busha.
Papež v Armeniji
26. 09. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. se je v Armeniji poklonil spominu na žrtve turškega pokola armenskega prebivalstva leta 1915, vendar besede genocid zaradi pritiskov turške diplomacije ni uporabil.
Protiameriški protesti v Kabulu
26. 09. 2001 00.00
Na največjih protiameriških demonstracijah v Afganistanu se je zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so zažgali poslopje, kjer je bilo včasih ameriško veleposlaništvo.
Pet milijard dolarjev za avstralsko letalstvo
22. 09. 2001 00.00
Avstralija bo za rešitev svoje letalske industrije po terorističnem napadu na ZDA namenila pet milijard dolarjev. Poročajo pa tudi o napadih na tamkajšnje muslimane.
Britanska policija aretirala štiri osebe
22. 09. 2001 00.00
Britanska policija je v povezavi s terorističnimi napadi na ZDA aretirala štiri osebe, ki so jih v petek zvečer privedli na zaslišanje na osrednjo policijsko postajo v Londonu.
Talibani ne popuščajo
21. 09. 2001 00.00
Talibanski veleposlanik v Pakistanu je na izredni tiskovni konferenci ponovno poudaril, da Afganistan brez trdnih dokazov ZDA ne bo predal Osame bin Ladna.
Val nestrpnosti v ZDA
18. 09. 2001 00.00
Posledice terorističnega napada na ZDA vse bolj čutijo tudi pripadniki manjšin in drugih ver, ki živijo v tej državi. Predsednik Bush je zato Američane pozval k strpnosti.
Osmi dan po napadu
19. 09. 2001 00.00
ZDA so za odpravo posledic napadov in za boj proti terorizmu namenile 40 milijard dolarjev, predsednik Bush je potrdil tudi resolucijo kongresa o pooblastilih za uporabo vojaške sile. Talibani pa ZDA pozivajo k potrpežljivsti.
Sodelovanje islamskih držav v akciji Plemeniti orel
18. 09. 2001 00.00
Poleg Pakistana sta sodelovanje pri morebitnih napadih na Afganistan ponudili še dve državi, ki mejita na tarčo napada; Uzbekistan in Tadžikistan. Iran sicer obsoja teroristični napad na ZDA, vendar pa se še ni odločil, ali bo v akciji Plemeniti orel tudi sodeloval.
Kdo podpira talibane?
17. 09. 2001 00.00
ZDA pred napadom na Afganistan poskušajo vzpostaviti močno koalicijo, s katero bi obkolili talibane in Osamo bin Ladna. Med afganistanskimi sosedami se trenutno lahko zanesejo le na Pakistan.
Islamskega fundamentalizma ne gre podcenjevati
18. 09. 2001 00.00
Z dr. Alešem Debeljakom, predavateljem na Fakulteti za družbene vede, smo se pogovarjali o ciljih islamskih fundamentalistov in posledicah talibanske napovedi svete vojne proti ZDA ob ameriških povračilnih ukrepih.
V pričakovanju ameriškega maščevanja
16. 09. 2001 00.00
V Združenih državah poteka velika mobilizacija. Kar 85 odstotkov Američanov podpira vojaško akcijo. Najverjetnejša tarča napada še vedno ostaja Afganistan, kjer naj bi se skrival teroristični vodja Osama Bin Laden. Bin Laden je danes preko afganistanske tiskovne agencije znova zanikal svojo vpletenost v teroristični napad, toda Združene države so neomajne.
Profil terorista samomorilca
15. 09. 2001 00.00
19 teroristov, ki je izvedlo doslej največjo in najbolj krvavo teroristično akcijo, je bilo pripravljenih za svoje dejanje umreti. Kdo so teroristi - samomorilci, zakaj so se pripravljeni žrtvovati za povsem nerazumljive in brezumne cilje, ter kako je mogoče, da človek postane stroj za ubijanje?
V pričakovanju ameriškega maščevanja
16. 09. 2001 00.00
V Združenih državah poteka velika mobilizacija. Kar 85 odstotkov Američanov podpira vojaško akcijo. Najverjetnejša tarča napada še vedno ostaja Afganistan, kjer naj bi se skrival teroristični vodja Osama Bin Laden. Bin Laden je danes preko afganistanske tiskovne agencije znova zanikal svojo vpletenost v teroristični napad, toda Združene države so neomajne.
Osama bin Laden – najbolj iskani terorist na svetu
14. 09. 2001 00.00
Trenutno najhujši sovražnik Zahoda in eden glavnih osumljencev za teroristične napade v ZDA Osama bin Laden, je za družbo ABC NEWS leta 1996 privolil v enega redkih intervjujev.
Največji teroristični napadi na ZDA
12. 09. 2001 00.00
Združene države Amerike so že več desetletij cilj številnih terorističnih napadov. Kljub temu pa je niz torkovih terorističnih napadov doslej brez primere.
Policija z solzilcem razgnala protestnike
15. 06. 2001 00.00
Do najnovejšega izbruha nasilja v Kašmiru je prišlo po zaprtju dveh islamskih političnih voditeljev, ki sta pozivala k protestom zaradi incidentov v dveh muslimanskih krajih v Kašmiru in Jami. Indijske oblasti trdijo, da so voditelja zaprli preventivno, ker bi lahko organizirala proteste. Pakistanska oblast je ukrep že obsodila in zahtevala njuno takojšnjo izpustitev.
Nadaljevanje ameriške misije
09. 06. 2001 00.00
Posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod William Burns in vodja ameriške osrednje obveščevalne agencije (CIA) George Tenet nadaljujeta prizadevanja za utrditev premirja med Izraelci in Palestinci. Kot je poročal izraelski radio, se bo Burns danes znova sestal s predstavniki Palestincev, s katerimi bo razpravljal o možnostih izvajanja predlogov Mitchellove komisije. Cilj ameriških predstavnikov je sprti strani znova spraviti za pogajalsko mizo.
Samomorilski bombni napad
02. 06. 2001 00.00
V najhujšem terorističnem napadu muslimanskih skrajnežev po letu 1996 v Izraelu je v petek poleg samomorilca umrlo 18 ljudi, več kot 115 predvsem mladih Izraelcev pa je bilo ranjenih, od tega deset huje, dvaindvajset resneje, 54 pa lažje. Samomorilec je bombo sprožil pred vhodom priljubljenega nočnega kluba v Tel Avivu, kjer je čakalo več mladih ljudi. Eden od očividcev je dejal, da so po zraku leteli raztrgani človeški udi, v krogu 20 metrov okoli diskoteke pa je bilo polno krvi. Odgovornost za atentat je prevzela skrajna palestinska organizacija Islamska sveta vojna, ki je le nekaj ur pred tem napad tudi napovedala. Duhovni vodja islamskega uporniškega gibanja Hamas šejk Ahmed Jasin je za petkov napad dejal, da se imajo Palestinci pravico braniti. V Damasku pa je Narodna fronta za osvoboditev Palestine pozdravila "operacijo v Tel Avivu" in pozvala na okrepitev akcij proti Izraelu.
Sprožena akcija proti ugrabiteljem
28. 05. 2001 00.00
Filipinska predsednica Gloria Arroyo je odredila akcijo proti muslimanskemu uporniškemu gibanju Abu Sajaf, ki je v soboto v nekem hotelu v filipinskem letovišču Dos Palmas ugrabila 16 turistov in 4 uslužbence. Med talci so tudi trije ameriški državljani. Eden od ugrabljenih Američanov je za neko filipinsko radijsko postajo potrdil, da se talci dobro počutijo.
Srečanje Skupnosti neodvisnih držav
25. 05. 2001 00.00
Predsedniki Rusije, Kirgizije, Tadžikistana in Kazahstana so se danes na vrhu sveta za kolektivno varnost Skupnosti neodvisnih držav (SND) dogovorili o ustanovitvi sil za hitro posredovanje na območju osrednje Azije, s katerimi bi se branili pred napadi islamskih skrajnežev. V enotah za hitro posredovanje sicer ne bosta sodelovali dve drugi članici sveta za kolektivno varnost, Belorusija in Armenija, saj ti državi nimata težav z islamskimi skrajneži. Predlog za ustanovitev omenjenih enot je na vrhu v armenski prestolnici Erevan podal ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki je dejal, da bi bile sile za hitro posredovanje odgovor na islamske grožnje, ki prihajajo iz Afganistana.
Pakistan za mirovna pogajanja
24. 05. 2001 00.00
Pakistan je danes sporočil, da "v pozitivnem duhu" sprejema vabilo Indije na mirovna pogajanja, obenem pa je ostro obsodil včerajšnjo odločitev svoje sosede, da prekliče enostransko prekinitev ognja v Kašmirju. Kot je opozoril pakistanski zunanji minister Abdul Satar, imajo indijske sile sedaj proste roke za nadaljevanje terorizma nad prebivalstvom tega spornega območja na meji med državama.
Nove žrtve nasilja na Bližnjem vzhodu
01. 05. 2001 00.00
Na Bližnjem vzhodu so razmere spet kritične. V Gazi sta danes odjeknili dve eksploziji, ki sta zahtevali dve smrtni žrtvi, tri osebe pa so bile ranjeni. Prva eksplozija je odjeknila pod izraelskim avtomobilom, ki naj bi palestinske delavce peljal na delo v judovsko naselje Rafah Jam, v njej pa je življenje izgubil en Palestinec, je danes poročal izraelski radio.
Novi smrtni žrtvi eksplozij v Gazi
30. 04. 2001 00.00
V Gazi sta odjeknili dve eksploziji, ki sta zahtevali dve smrtni žrtvi, tri osebe pa so bile ranjeni. Prva eksplozija je odjeknila pod izraelskim avtomobilom, ki naj bi palestinske delavce peljal na delo v judovsko naselje Rafah Jam, v njej pa je življenje izgubil en Palestinec. Kasneje je v eksploziji bombe, ki je bila podtaknjena v avtomobilu, v Gazi življenje izgubil mlad Palestinec, neka ženska in otrok pa sta bila v napadu ranjena. Palestinske varnostne sile so odgovornost za napad pripisale Izraelcem.
Okrepljeni spopadi na jugu Izraela
24. 04. 2001 00.00
Na jugu Izraela so med Palestinci in izraelskimi silami ponovno izbruhnili oboroženi spopadi. Medtem ko številni diplomati nenehno poročajo o nekakšnem napredku v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu, so razmere vse slabše. V zadnjih sedmih mesecih je bilo ubitih že 472 ljudi.
Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu
17. 04. 2001 00.00
Bližnjevzhodna kriza se še zaostruje. Izraelska vojska je po nočnem obstreljevanju vkorakala nekaj sto metrov globoko v Gazo, ozemlje pod palestinsko oblastjo. Med obstreljevanjem je ena oseba umrla, več kot trideset ljudi je ranjenih. Izraelski napad je izzval velike proteste v Hebronu na Zahodnem bregu.
Protesti v Turčiji
08. 04. 2001 00.00
Turčija je zaradi hude gospodarske in finančne krize zaprosila za finančno pomoč skupino industrijsko najbolj razvitih držav G-7. Po pisanju turškega časnika Sabah je turški premier Bulent Ecevit v pismu, ki ga je naslovil na skupino G-7, navedel, da država za izhod iz gospodarske krize potrebuje 12 milijard dolarjev. Turčija naj bi od skupine G-7 dobila šest milijard dolarjev, 6,25 milijarde dolarjev pa naj bi dobila od Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Vendar je podpredsednik Svetovne banke za Evropo in Osrednjo Azijo Johannes Linn izjavil, da ni zelo verjetno, da bi Turčiji dali več kot 5 milijard dolarjev.
Resam obsojen napada
07. 04. 2001 00.00
V Los Angelesu so včeraj Alžirca Ahmeda Resama obsodili zaradi načrtovanja terorističnega napada. Po prepričanju porote je 33-letni Resam sodeloval pri kovanju zarote, katere cilja sta bila med drugim tudi napad na newyorški Times Square in stolp Space Needle v Seattlu ob praznovanju vstopa v novo tisočletje.