italija
Italija pospešuje privatizacijo državnih podjetij
13. 03. 1998 08.16
Italijanska vlada je "pritisnila na plin" pri izvajanju projekta privatizacije nekaterih državnih podjetij. Do konca leta naj bi tako prišlo do privatizacije številnih podjetij v skupni vrednosti 20.000 milijard italijanskih lir. Med glavne naloge sodi dokončna privatizacija naftnega koncerna ENI, energijskega koncerna Enel in posojilne inštitucije BNL, veliko pozornosti pa zbuja tudi privatizacija avtocestnega podjetja, katerega delovanje je doslej nadziral državni holding IRI. Prodaja omenjenega podjetja bo državno blagajno obogatila za 7000 milijard italijanskih lir.
Privatizacija Eni-ja bo prinesla 10 000 milijard lir
12. 03. 1998 08.19
Naslednji del privatizacije, ki jo nameravajo izvesti v italijanskem energetskem koncernu ENI, naj bi državi prinesla 10.000 milijard lir, kar bo Italiji omogočilo znižanje njenih dolgov. Po pisanju italijanskega časnika Il Sole 24 Ore naj bi privatizacijo četrtega dela omenjenega koncerna izvedli že pred drugim majem. S privatizacijo koncerna ENI skuša Italija Evropski uniji pokazati, da je pripravljena zmanjšati svoje dolgove in tako izpolniti pogoje Evropske unije ob prihajajoči skupni denarni uniji.
Italija bo začela krčiti mrežo bencinskih črpalk
09. 03. 1998 08.14
Italijanska vlada je začela s korenito racionalizacijo mreže bencinskih črpalk: letos naj bi v državi zaprli 2400, v naslednjih treh letih pa še 7500 črpalk. Dekret, s katerim je vlada določila osnovne smernice za racionalizacijo, je stopil v veljavo pred dvema dnevoma. Izmed skupno 27.500 črpalk naj bi v Italiji zaprli manjše in tehnično zastarele, sodobnejše in konkurenčnejše pa preuredili in razširili. Sprejeta racionalizacija je konkurenco med naftnimi družbami v Italiji še poostrila, kar je pripeljalo do prvega pozitivnega rezultata. Največje naftne družbe so znižale cene bencina in dizelskega goriva za nekaj več kot sto lir pri litru.
Italijanski javni dolg je še vedno visok
27. 02. 1998 16.42
Evropski komisar Yves Thibault de Silguy je danes v Rimu izjavil, da je italijanski javni dolg še vedno previsok glede na maastrichtske kriterije, da pa je treba upoštevati trend upadanja in ne trenutne ravni. Italijanski javni dolg je leta 1997 znašal 121,6 odstotka BDP (bruto domačega proizvoda), leto prej pa 124 odstotkov. Kot je znano, kriteriji iz Maastrichta določajo, da lahko javni dolg znaša največ 60 odstotkov BDP. Po nekaterih napovedih, naj bi Italija ta kriterij izpolnila šele čez približno dvanajst let.
Nemčija, Francija in Italija zrele za evro
27. 02. 1998 11.27
Nemčija, Francija in Italija glede na višino primanjkljajev v svojih proračunih za leto 1997 sedaj izpolnjujejo pogoje za vstop v Evropsko denarno unijo (EMU). Z deficitom v višini 2,7 odstotka domačega bruto proizvoda Nemčija in Italija ostajata pod dovoljenim deležem treh odstotkov.
Sestanek kontaktne skupine za BiH
25. 02. 1998 09.59
V Moskvi se bodo danes sestali predstavniki t.i. kontaktne skupine za BiH, ki jo sestavljajo Rusija, ZDA, Francija, Velika Britanija, Italija in Nemčija. Sestanka, na katerem bodo govorili o spoštovanju že sklenjenih dogovorov, se bo udeležil tudi visoki civilni predstavnik za BiH Carlos Westendorp.
Prodi v Bolgariji
24. 02. 1998 09.42
Italijanski premier Romano Prodi je na obisku v Bolgariji. Osrednja tema pogovorov je sodelovanje med Italijo in Bolgarijo, precej pozornosti pa bodo namenili t.i. koridorju št. 8, ki bo Italijo preko Albanije in Makedonije ter Bolgarije povezoval s Kaspijskim morjem. Ob prihodu v Sofijo je Prodi v ponedeljek povedal, da Italija še naprej podpira širitev zveze NATO in Evropske unije. Obe zvezi se morata po njegovem širiti ne le na sever, temveč tudi na jug Evrope, kjer pomembno vlogo igrata Romunija in Bolgarija.
Medžimurska trikotaža lani proizvedla 10 milijonov parov nogavic
20. 02. 1998 08.21
Hrvaški proizvajalec nogavic Medžimurska trikotaža je lani izdelal 10 milijonov parov nogavic. Kar 70 odstotkov proizvodnje omenjenega podjetja so izvozili, njihovi najpomembnejši izvozni trgi pa so Italija, Nemčija, Francija in države Beneluksa. Strategija podjetja, katerega promet je lani znašal 15,5 milijona nemških mark, bo tudi v prihodnje temeljila na izvozu, so še sporočili iz omenjenega podjetja.
Scalfaro prispel v Romunijo
18. 02. 1998 12.19
Italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro je prispel na kratek obisk v Bukarešto, kjer se bo srečal z romunskim kolegom Emilom Constantinescujem. Sogovornika bosta razpravljala o dvostranskih odnosih med državama ter načrtovani širitvi EU in zveze NATO, pogovarjala pa se bosta tudi o mednarodni politiki.
Norvežanom zlato v štafetni preizkušnji
18. 02. 1998 08.09
Štafeta Norveške je osvojila zlato medaljo na moški štafetni preizkušnji v smučarskem teku na 4x10 kilometrov. Srebro je osvojila Italija, ki je zaosatala le dve desetinki sekunde. Bronasta kolajna je pripadla štafeti Finske.
Italija in Španija se zavzemata za diplomatsko rešitev krize
16. 02. 1998 10.25
Italijanski premier Romano Prodi in njegov španski kolega Jose Maria Aznar sta se v neformalnih pogovorih minuli konec tedna strinjala, da je potrebno iraško krizo rešiti po mirni poti. Izrazila sta upanje, da bo mednarodna skupnost storila vse za takšno rešitev. Kot poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass, sta se premiera srečala v okviru Prodijevega zasebnega obiska v Španiji.
Italija na vrhu lestvice po prodaji avtomobilov
13. 02. 1998 10.10
Italija je bila po podatkih Evropske zveze avtomobilskih proizvajalcev (ACEA) januarja letos prva na lestvici Evropske unije po prodaji novih avtomobilov; premagala je celo Nemčijo. V Italiji so prejšnji mesec prodali 269.400 novih avtov, medtem ko so jih v Nemčiji, ki je na lestvici zdaj druga, 263.000. V primerjavi z lanskim januarjem so v Italiji prodali kar 32,1 odstotka več novih avtomobilov, kar je nasploh največje povečanje prodaje v evropski petnajsterici.
Jelcin in Prodi zahtevata diplomatsko rešitev iraške krize
10. 02. 1998 19.06
Ruski predsednik Boris Jelcin in italijanski premier Romano Prodi sta po srečanju v Rimu pozvala Združene narode, naj iraško krizo rešijo na diplomatski način. Prodi je pojasnil, da so se možnosti za mirno rešitev povečale, zato bi jih morali izkoristiti.
Države udeleženke ZOI
07. 02. 1998 11.47
Države udeleženke ZOI:Andora, Argentina, Armenija, Avstralija, Avstrija, Azerbejdžan, Belgija, Belorusija, Bermuda, BiH, Brazilija, Velika Britanija, Bolgarija, Češka, Ciper, Čile, Danska, Deviški otoki, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Gruzija, Hrvaška, Indija, Islandija, Italija, Iran, Irska, Izrael, Jamajka, Japonska, Jugoslavija, Južna Afrika, Južna Koreja, Kanada, Kazahstan, Kenija, Kirgizija, Kitajska, Latvija, Liechtenstein, Litva, Luxembourg, Madžarska, Makedonija, Moldavija, Monako, Mongolija, Nemčija, Nizozemska, Nova Zelandija, Norveška, Poljska, Portoriko, Portugalska, Romunija, Rusija, Severna Koreja, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Tajvan, Trinidad in Tobago, Turčija, Ukrajina, Urugvaj, Uzbekistan, Venezuela, ZDA.
Napoved dogodkov na ZOI v Naganu za soboto in nedeljo, 7. in 8. februarja
06. 02. 1998 16.01
Napoved dogodkov na ZOI v Naganu za soboto in nedeljo, 7. in 8. februarja:
Slovenska skupnost zadovoljna z Dinijevimi izjavami o zaščitnem zakonu
05. 02. 1998 19.08
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je z zadovoljstvom sprejelo izjave italijanskega zunanjega ministra Lamberta Dinija v Ljubljani o tem, da Italija želi, da bi zaščitni zakon zadovoljil slovensko manjšino v Italiji. Z njim naj bi se rešila vsa vprašanja, ki so pri srcu slovenski manjšini, zakon pa naj bi ohranil osnovne značilnosti besedila, ki ga je sestavila sama manjšina, piše SSk v današnji izjavi za javnost
Italija ima za 150 milijard mark skritih dolgov
05. 02. 1998 11.54
Italija ima po besedah ministra za zaklad Carla Azeglia Ciampija za 150 milijard mark "skritih dolgov", ki pa so pokriti s terjatvami države.
Načelnik generalštaba norveških oboroženih sil v Sloveniji
04. 02. 1998 16.51
Člani generalštaba Slovenske vojske so načelnika generalštaba norveških oboroženih sil generala Arneja Sollija, ki se mudi na uradnem obisku v Sloveniji, danes seznanili z organizacijsko strukturo Slovenske vojske in predvsem z načinom ter celotnim procesom preoblikovanja Slovenske vojske.
Dini in Marinček podpisala sporazum o znanstveno-tehnološkem sodelovanju
04. 02. 1998 11.15
Slovenski minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček in italijanski zunanji minister Lamberto Dini sta danes v Ljubljani podpisala sporazum o znanstveno-tehnološkem sodelovanju med Slovenijo in Italijo.
Ali bo Italija uvedla evro januarja prihodnje leto?
28. 01. 1998 18.40
Pogovori italijanskega premiera Romana Prodija s predsednikom Evropske komisije Jacquesom Santerjem v Bruslju so bili v prvi vrsti posveceni italijanskim prizadevanjem za vkljucitev v krog drzav, ki bodo 1. januarja prihodnje leto uvedle evro. Prodi je izrazil trdno zaupanje v italijanske dosezke na podrocju doseganja konvergencnih kriterijev. Predsednik komisije Jacques Santer, ki je izrazil priznanje italijanskim dosezkom, pa se ni zelel izreci o moznostih te drzave, da evro uvede januarja prihodnje leto. Evropska komisija bo 25. marca izdala priporocila na podlagi objektivne ocene posameznih clanic petnajsterice, je spomnil Santer.
Članice kontaktne skupine so pripravljene podpreti vlado Milorada Dodika
27. 01. 1998 09.40
Članice kontaktne skupine, ZDA, Rusija, Nemčija, Francija, Velika Britanija in Italija, so v ponedeljkovem skupnem poročilu izrazile pripravljenost, da podprejo novo vlado Republike srbske premiera Milorada Dodika. Šest držav obenem poziva vse strani v srbski entiteti BiH, naj sodelujejo, ter tako novemu vodstvu omogočijo miren prevzem oblasti. Po trditvah članic kontaktne skupine so glavne naloge Dodikove vlade nadaljevanje gospodarskih reform, ohranitev celovitosti Bosne in Hercegovine, boj proti korupciji ter uresničevanje Daytonskega sporazuma.
Španija in Italija bosta neposredno udeleženi pri uvedbi evra
22. 01. 1998 16.15
Španija in Italija bosta po besedah francoskega premiera Lionela Jospina neposredno udeleženi pri uvedbi skupne evropske valute. Jospin je v sinočnji oddaji francoske televizije poudaril, da je v zvezi z evrom dosegel uskladitev gospodarske politike udeleženih držav v Svetu za evro. Gospodarsko politiko njegove vlade pa ne bo pogojevala uvedba evra, temveč potreba po omejevanju proračunskega primanjkljaja.
Japonska se zavzema za srečanje G-7 in azijskih finančnikov
16. 01. 1998 16.08
Japonski finančni minister Hiroši Mitsuzuka se je zavzel za srečanje najvišjih finančnikov pomembnejših azijskih držav in članic skupine sedmih industrijsko najbolj razvitih držav (G-7), na katerem bi poskušali razrešiti finančno krizo v Aziji. Mitsuzuka je danes v Tokiu pozdravil ustrezen predlog Združenih držav. Minister je prepričan, da bi se bilo potrebno spopasti s hudim položajem azijskega gospodarstva. Japonska vlada je v sodelovanju z drugimi državami pripravljena gostiti takšno razširjeno srečanje G-7. Poleg Japonske so v skupini G-7 še ZDA, Francija, Kanada, Nemčija, Velika Britanija in Italija.
Leto 1998 bo katastrofalno
08. 01. 1998 17.25
Uboji, atentati in razdejanja na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki v letu 1998. Rože pa ne bodo cvetele niti v Evropi in ZDA, trdi znameniti tunizijski mag Hassen Chami, ki si je prislužil mednarodni sloves z napovedjo smrti princese Diane. Napovedi za letošnje leto je zaupal tedniku Jeune Afrique, povzema pa jih tržaški časnik Il Piccolo.
Italija pribežališče tudi za ptice
08. 01. 1998 16.25
Poleg kurdskih beguncev je v Italiji "pristalo" tudi večje število ptičev iz severne Evrope in armenskih step. Popis tega za Italijo izjemnega dogodka je prevezl World Wildlife Fund (WWF), ki nadzoruje vse oaze, kjer krilati begunci najdejo svoje zatočišče.
Kurdski begunci v luči Schengenskega sporazuma
05. 01. 1998 18.29
V sredo se bo sešla delovna skupina sveta Evropske unije za Schengenski sporazum, ki bo obravnavala novonastale razmere po množičnem zatekanju kurdskih beguncev v Italijo in izrazom pripravljenosti te države, da beguncem podeli politično zatočišče. Viri na Evropski komisiji so povedali, da imajo begunci v primeru dodelitve političnega azila s strani ene države, ki je polno pristopila k Schengenskem sporazumu, pravico do prostega kroženja po vseh "schengenskih" državah, vendar pa imajo bivališče lahko le v državi, ki jim je zatočišče podelila. Viri na komisiji so pri tem razložili, da za druge države potemtakem "ni nevarnosti", hkrati pa poudarili potrebo po uskladitvi petnajsterice do tovrstnih problemov. Italija se je že znašla pod kritiko nekaterih držav petnajsterice, predvsem Avstrije in Nemčije, ki ji očitajo neučinkovito begunsko politiko in "varovanje unijinih meja". Oblasti v Rimu pa poudarjajo, da vrata Italije ostajajo odprta vsem, ki so politično preganjani.
O kurdskih beguncih naj odloča t.i. Schengenski odbor
28. 12. 1997 13.39
Državni podsekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fassino se je v pogovoru za nedeljsko številko milanskega časnika Corriere della Sera zavzel za to, da o usodi kurdskih beguncev, ki so z ladjo v soboto pripluli do južnoitalijanske obale, odloča t. i. Schengenski odbor.
Intereuropa z miljardo tolarjev dobička v prvih devetih mesecih
28. 12. 1997 13.19
V borzni kotaciji A Ljubljanske borze se bo v kratkem začelo trgovati z rednimi delnicami družbe Intereuropa Koper. Kot je razvidno iz prospekta za uvrstitev teh delnic v borzno kotacijo A, so v tej družbi lani zabeležili 1,04 milijarde tolarjev čistega dobička oz. 1,07 milijona tolarjev čistega dobička v konsolidiranem izkazu uspeha. Podoben znesek, milijardo tolarjev, pa so izkazali tudi že v prvih devetih mesecih tega leta.
Bo Maradona predsednik neapeljskega nogometnega kluba?
28. 12. 1997 12.57
V prihodnjih dneh se bodo v Parizu sestali član parlamentarne stranke Naprej Italija Nicola Riveli, skupina bogatih industrijalcev in nekdanji najboljši nogometaš na svetu Armando Maradona. Pogovarjali naj bi se o prihodnosti kluba iz Neaplja in po besedah člana italijanskega parlamenta naj bi Maradoni zaupali mesto predsednika kluba.
Podpisali pogodbo o izdelavi eurofighterja
22. 12. 1997 14.16
Obrambni ministri Nemčije, Velike Britanije, Italije in Španije so v Bonnu danes podpisali dolgo pričakovano pogodbo o izdelavi evropskega reaktivnega lovca eurofighter 2000. V skladu s pogodbo v skupni vrednosti 40 milijard dolarjev nameravajo štiri države izdelati 620 bojnih letal.