ivanova
Pripravljenost za zmanjšanje jedrskih konic
03. 05. 2002 00.00
ZDA in Rusija so odpravile nasprotja pri oblikovanju sporazuma o zmanjšanju števila jedrskih konic in obstaja "velika verjetnost", da bosta ameriški in ruski predsednik, George Bush in Vladimir Putin, sporazum podpisala med srečanjem v Rusiji konec maja.
EU in Rusija za večje gospodarsko sodelovanje
16. 04. 2002 00.00
Svet za sodelovanje Evropske unije in Rusije je na današnjem zasedanju v Luxembourgu največ pozornosti posvetil gospodarskemu sodelovanju med stranema, govorili pa so tudi o sodelovanju na področju jedrske varnosti ter obravnavali vprašanje prihodnjega statusa Kaliningrada.
Rusi in Američani o jedrskih konicah
21. 03. 2002 00.00
V Ženevi se je začel nov krog pogajanj med Rusijo in ZDA o krčenju zalog strateškega jedrskega orožja.
Bush vseeno nad Irak
19. 03. 2002 00.00
Ameriški predsednik George Bush je dejal, da ceni nasvet, ki so ga ZDA dobile od arabskih držav, naj se namesto na Irak osredotočijo na rešitev izraelsko-palestinskega konflikta, da pa iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu ne bodo dopustile, da druge države izsiljuje z orožjem za množično uničevanje.
Powell o uporabi jedrskega orožja
16. 03. 2002 00.00
Medtem ko ameriška administracija tehta opcije ob morebitnem sporu z Irakom in Iranom, je ameriški državni sekretar Colin Powell dejal, da bodo ZDA vztrajale pri 24-letnem jamstvu in ne bodo izvedle jedrskega napada na države, ki nimajo jedrskega orožja.
Zadnji dan v znamenju škandalov
25. 02. 2002 00.00
MOK je včeraj zaradi prepovedanih poživil z zimskih OI izključil španskega smučarskega tekača Johanna Mühlegga. Špancu so odvzeli tudi zlato, ki ga je osvojil na 50 kilometrov klasično. Z iger so zaradi dopinga izključil tudi ruski tekačici Lariso Lazutino in Olgo Danilovo.
Premier Koizumi tudi zunanji minister
30. 01. 2002 00.00
Po presenetljivi odstavitvi priljubljene zunanje ministrice Makiko Tanaka je japonski premier Džuničiro Koizumi danes začasno prevzel vodenje zunanjega ministrstva.
Papandreu v Moskvi
01. 10. 2001 00.00
George Papandreu, grški zunanji minister, je na uradnem obisku Rusije, kjer se je z gostiteljem, ruskim zunanjim ministrom Ivanovom, pogovarjal o boju proti terorizmu in položaju na Balkanu.
ZDA iščejo zaveznike
19. 09. 2001 00.00
Ameriški predsednik Bush skuša prepričati tuje državnike o potrebnosti vsesplošne vojne proti terorizmu. Francoski predsednik Chirac je že izrazil popolno solidarnost Francije.
Osmi dan po napadu
19. 09. 2001 00.00
ZDA so za odpravo posledic napadov in za boj proti terorizmu namenile 40 milijard dolarjev, predsednik Bush je potrdil tudi resolucijo kongresa o pooblastilih za uporabo vojaške sile. Talibani pa ZDA pozivajo k potrpežljivsti.
Putin stopnjuje pritisk
05. 09. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je po pozivu vpletenih strani Andreju Vdovinu, ruskemu odposlancu za Bližnji vzhod, naročil naj nemudoma odpotuje na Bližnji vzhod. V napadu izraelske vojske na poslopje palestinskih enot Force-17 pa je bila ranjena ena oseba.
Pozitivna ocena srečanja na Brdu
07. 07. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush se je v petek po telefonu pogovarjal z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, ki mu je ob tej priložnosti čestital ob 55. rojstnem dnevu, skupaj pa sta med drugim obnovila vtise in teme pogovorov z njunega prvega medsebojnega srečanja v Sloveniji minuli mesec. Po besedah tiskovnega predstavnika Bele hiše Arija Fleischerja sta oba predsednika v desetminutnem pogovoru poudarila, da je bilo srečanje na Brdu pri Kranju pozitivno in je ustvarilo podlago za produktivnost v ameriško-ruskih odnosih. Predsednika sta govorila tudi o položaju v Makedoniji, Iraku, gospodarskih odnosih med državama in strateških vprašanjih.
Rupel v Moskvi
06. 07. 2001 00.00
Zunanja ministra Slovenije in Rusije, Dimitrij Rupel in Igor Ivanov, sta po pogovorih v Moskvi izrazila zaskrbljenost nad razmerami v Makedoniji. Kot je poudaril Ivanov, so potrebna skupna prizadevanja Rusije in drugih, tako ZDA kot evropskih držav, za ohranitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Makedonije. Po Ruplovem mnenju pa bi morali predvsem doseči, da se Albanci "identificirajo z makedonsko državo". Ministra sta danes tudi popisala sporazum med zunanjima ministrstvoma o sodelovanju na področju arhivov.
Rupel v Moskvi
05. 07. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je na povabilo ruskega kolega Igorja Ivanova pripotoval na delovni obisk v Rusijo in se po prihodu v Moskvo udeležil sprejema na slovenskem veleposlaništvu. Med obiskom, ki ga bo minister sklenil v soboto, bosta osrednji temi pogovorov z ruskimi sogovorniki krepitev dvostranskih odnosov na političnem in gospodarskem področju ter izmenjava stališč do razmer v Jugovzhodni Evropi. Ministra Rupla spremlja delegacija predstavnikov slovenskih podjetij, ki delujejo na ruskem trgu.
Končano zgodovinsko srečanje
17. 06. 2001 00.00
Vrhunsko srečanje ameriškega in ruskega predsednika, Georgea Busha in Vladimirja Putina, na Brdu pri Kranju je potekalo brez zapletov. Pred začetkom vrha so potekali ločeni dvostranski pogovori ameriškega in ruskega predsednika s slovenskima gostiteljema, predsednikom države Milanom Kučanom in premierom Janezom Drnovškom. Premier Drnovšek je s Putinom govoril predvsem o situaciji na jugovzhodu Evrope ter o trenutni situaciji v Makedoniji, Bush in Drnovšek pa sta govorila o vprašanju Nata in njegove širitve ter o vprašanju partnerstva med ZDA in Rusijo. Drnovšek je izrazil upanje, da bo srečanje začetek novega dialoga med voditeljema. Na tiskovni konferenci je slovenski premier spregovoril tudi o stališču Slovenije do protiraketnega stališča. Dejal je, da ZDA ne bodo odstopile od tega projekta, saj izhajajo iz predpostavke, da so tehnološko vodilna država na tem svetu, da se ščitijo pred množičnimi raketnimi napadi ter dodal, da se mu zdi bistveno, da ZDA v tem ne nastopajo enostransko, zato želijo v dialog vključiti tudi Evropo in Rusijo.
Srečanje Rupla in Ivanova
31. 05. 2001 00.00
Ljubljana bo storila vse, da bo bližnji ameriško-ruski vrh potekal v najboljših razmerah, je svojemu ruskemu kolegu Igorju Ivanovu zagotovil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Neformalno srečanje ministrov je potekalo ob robu zasedanja Evroatlantskega partnerskega sveta v Budimpešti, kjer sta se ministra med drugim dogovorila, da bosta vse do vrha v stalni zvezi.
Glasba z vrtov sv. Frančiška
31. 05. 2001 00.00
V Frančiškanskem samostanu na Kostanjevici nad Novo Gorico se bodo letos že sedmič zvrstili glasbeni večeri s skupnim imenom Glasba z vrtov sv. Frančiška. Cikel se bo začel danes, na zadnji dan šmarničnega bogoslužja. Slavnostna otvoritev bo posvečena jubileju Slovenskega okteta, ki letos zaokroža petdeset let delovanja.
Skupna uprizoritev Amadeusa v čast SNG
22. 05. 2001 00.00
Dramski, operni in baletni ansambel Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru bodo v počastitev 80-letnice mariborskega gledališča v petek, 25. maja, premierno izvedli skupno uprizoritev dela Petra Shafferja Amadeus. Gledališko igro, ki govori o odnosu med genialnima skladateljema Wolfgangom Amadeusom Mozartom in njegovim povprečnim sodobnikom skladateljem Antoniom Salierijem, je zrežiral Sebastjan Horvat, dirigent pa bo Simon Robinson. Po njunih besedah uprizoritev ni ne drama ne opera, niti musical ali zlepljenka, pač pa predstavlja povsem nov in enkraten žanr, primeren za visok gledališki jubilej.
Srečanje Mubaraka in Ivanova
28. 04. 2001 00.00
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak se je v okviru obiska v Moskvi danes srečal z ruskim zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom. Govorila sta zlasti o mirovnem procesu in razmerah na Bližnjem vzhodu in Mubarakovih sinočnjih pogovorih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Robertson o širitivi NATA
30. 03. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze Nato George Robertson je med obiskom na Poljskem izjavil, da se bo Severnoatlantska zveza o morebitni nadaljnji širitvi odločala oktobra prihodnje leto na vrhunskem zasedanju v Pragi. Poleg Slovenije za članstvo v zavezništvu poteguje še osem držav: Latvija, Litva Estonija, Slovaška, Hrvaška, Makedonija, Bolgarija in Romunija. George Robertson je med obiskom na Poljskem tudi pozdravil imenovanje novega ruskega obrambnega ministra Sergeja Ivanova. Ob tem je dejal, da je njegovo imenovanje ugodno z vidika odnosov med Moskvo in Severnoatlantskim zavezništvom. Še posebej je Robertson poudaril dejstvo, da je novi minister Sergej Ivanov prvi civilist na tem položaju v Rusiji. Ocenil ga je kot najbolj odprtega in najmanj dogmatičnega ruskega politika, s katerim se je srečal.
20 mrtvih v eksplozijah na jugu Rusije
24. 03. 2001 00.00
V mestu Mineralnje Vodi je v siloviti eksploziji avtomobila-bombe na mestni tržnici umrlo osemnajst ljudi, enainosemdeset ranjenih pa so prepeljali v bližnjo bolnišnico.
Albanski skrajneži zavrnili ultimat
21. 03. 2001 00.00
Makedonska vojska in policija naj bi po nekaterih virih včeraj popoldan s topništvom in minometi napadala položaje albanskih skrajnežev v hribih okoli Tetova. Tiskovni predstavnik makedonske vlade, Antonio Miloševski, pa je omenjene informacije zanikal in dodal, da sta makedonska vlada in obrambno ministrstvo postavila albanskim skrajnežem ultimat, ki velja do danes do polnoči. Albanski uporniki so ultimat že zavrnili.
EP po podaljških Špancem
28. 02. 2001 00.00
Španci so novi in stari prvaki stare celine v malem nogometu. V finalu zaključnega turnirja v Moskvi so premagali Ukrajince z 2:1 (0:0). Tekma je bila izredno razburljiva, končala se je po podaljških z zlatim golom Javija Sancheza. Bronasto kolajno so si prav tako z zlatim golom (Ivanov) priigrali ruski nogometaši z zmago nad Italijani z 2:1 (1:0).
Scharping na obisku v Moskvi
30. 01. 2001 00.00
Nemški obrambni minister Rudolf Scharping je na srečanju v Moskvi z ruskim kolegom Igorjem Sergejevom izrekel nemško podporo Rusiji pri njenem nasprotovanju načrtovani namestitvi ameriškega protiraketnega ščita (NMD). Scharping je pri tem poudaril, da ne gre ogrožati ravnovesja mednarodne varnosti. Scharping in Sergejev sta podpisala tudi načrt sodelovanja med obrambnima ministrstvoma obeh držav, ki predvideva izmenjavo obiskov vojaških delegacij, pa tudi skupne vojaške vaje.
Ivanov pri papežu
15. 01. 2001 00.00
Ruskega zunanjega ministra Igorja Ivanova je ob koncu obiska v Italiji na zasebni avdienci danes sprejel papež Janez Pavel II. Osrednja tema pogovora so bile razmere na Bližnjem vzhodu in položaj katolikov v Rusiji, so sporočili iz Vatikana. Ni znano, ali sta se sogovornika pogovarjala tudi o obisku papeža v Moskvi.
Srečanje Picule in Ivanova
05. 12. 2000 00.00
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula, ki je prispel na dvodnevni delovni obisk v Rusijo, se je v Moskvi sestal z ruskim kolegom Igorjem Ivanovom. Osrednjo pozornost sta namenila povečanju političnega in gospodarskega sodelovanja med državama. Picula je v Moskvo prenesel tudi vabilo hrvaškega predsednika Stipeta Mesića ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, naj v prihodnosti obišče Hrvaško.
Ivanov na obisku v Kuvajtu
18. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki predlaga krepitev zaupanja med Irakom in njegovimi zalivskimi sosedami, je danes prispel na dvodnevni obisk v Kuvajt, kjer bo nadaljeval turnejo po Bližnjem vzhodu in državah Perzijskega zaliva. Po obisku Kuvajta se bo odpravil še v Savdsko Arabijo. Ivanova je že sprejel kuvajtski emir, šejk Jaber al-Ahmad al-Sabah, s katerim bosta skušala najti rešitev za probleme na tem območju.
Ivanov o razmerah na Bližnjem vzhodu
16. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki se mudi na turneji po Bližnjem vzhodu, se je danes o najnovejšem valu nasilja, ki je konec septembra izbruhnilo na palestinskih avtonomnih ozemljih, najprej v Jeruzalemu pogovarjal z izraelskim premierom Ehudom Barakom, nato pa v Gazi še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Barak je Ivanova pozval, naj Arafata pozove "k takojšnji ustavitvi nasilja in spodbujanja sovraštva", palestinski voditelj pa je po srečanju z vodjo ruske diplomacije pozval k sklicu "izrednega srečanja" držav, ki podpirajo mirovni proces na Bližnjem vzhodu.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Ivanov potrdil srečanje z Miloševićem
06. 10. 2000 00.00
Slobodan Milošević si kot predsednik največje stranke v državi, Socialistične stranke Srbije, želi tudi v prihodnje imeti pomembno politično vlogo, je danes v Beogradu izjavil ruski zunanji minister Igor Ivanov po srečanju z Miloševićem. Na novinarski konferenci sicer ni povedal, kje sta se sestala, dodal pa je, da si dosedanji jugoslovanski predsednik želi mirne rešitve krize v ZRJ brez zatekanja k sili. Ivanov je še povedal, se je danes srečal tudi z novim predsednikom države Vojislavom Koštunico, dosedanjim zunanjim ministrom Živadinom Jovanovićem ter patriarhom srbske pravoslavne cerkve Pavlom. Milošević je po srečanju v svoji prvi izjavi za javnost, potem ko je opozicija prevzela nadzor v prestolnici, dejal, da nasilje in nemiri ogrožajo in slabijo delovanje države, kar je samo v interesu sovražnikov. Ivanov naj bi mu prenesel tudi pozdrave ruskega predsednika Vladimirja Putina, skupaj z upanjem in željami Moskve po mirni rešitvi sedanjih problemov v ZRJ ob spoštovanju zakonov in ustave, brez vmešavanj od zunaj. Na srečanju Miloševića in Ivanova je bil navzoč tudi minister Jovanovič. Miloševićevo izjavo so prebrali na televizijski postaji, ki je pod nadzorom Jugoslovanske levice, ki jo vodi njegova soproga Mira Marković.