izgnali

Umik Izraelcev iz Betlehema
10. 05. 2002 00.00
Izraelska vojska se je popolnoma umaknila iz Betlehema, kjer je bila zadnjih pet tednov. Še pred tem je prišlo do izpustitve 39-ih palestinskih skrajnežev in deset tujih mirovnikov iz oblegane bazilike Jezusovega rojstva v Betlehemu.

Konec krize v Betlehemu?
07. 05. 2002 00.00
Izraelska vojska je sporočila, da se je uresničitev dogovora o končanju obleganja bazilike Jezusovega rojstva v Betlehemu zavlekla, ker nobena država ni pripravljena sprejeti 13 palestinskih skrajnežev, ki naj bi po dogovoru odšli v izgnanstvo.

Protesti proti Le Penu
29. 04. 2002 00.00
Po Franciji so bili danes množični protesti proti skrajni desnici in predsedniškemu kandidatu Jean-Marie Le Penu. Gibanja za zaščito človekovih pravic nova zborovanja napovedujejo tudi v prihodnjih dneh.

Izrael nadaljuje z vdori
14. 04. 2002 00.00
Izraelska vojska nadaljuje z vojaškimi operacijami na palestinskih ozemljih. Vojska je danes vdrla v mesto Jamun blizu Dženina in aretirala več Palestincev, ki jih sumi protiizraelskega delovanja.

Izrael razširil operacije
10. 04. 2002 00.00
Izraelski varnostni kabinet je, po novem palestinskem samomorilskem napadu v Haifi na severu Izraela, sprejel odločitev, da kljub mednarodnim pozivom nadaljuje z vojaško ofenzivo na Zahodnem bregu. Operacije pa so razširili tudi na območje Gaze.

Savdska Arabija zavrnila podporo
16. 03. 2002 00.00
Ameriški podpredsednik Dick Cheney se je v okviru bližnjevzhodne in arabske turneje srečal s savdskim princem Abdulahom Ibn Abdelazizom, ki je izrazil nasprotovanje Savdske Arabije vsakršnemu ameriškemu napadu na Irak.

Operacija Anakonda končana
13. 03. 2002 00.00
Ameriška vojska je sporočila, da so najpomembnejše bitke vojaške operacije Anakonda na vzhodu Afganistana končane, saj naj bi iz strateško pomembnega območja na vzhodu države izgnali večino talibanov in pripadnikov Al Kaide.

Schröder preložil obisk na Češkem
28. 02. 2002 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je preložil obisk na Češkem, načrtovan za 22. marca. V ozadju odpovedi obiska jeza Berlina naj bi bile nedavne izjave češkega premiera Miloša Zemana o sudetskih Nemcih.

EU uvedla sankcije proti Zimbabveju
18. 02. 2002 00.00
Države EU so danes uvedle "usmerjene" sankcije proti Zimbabveju, saj je predsednik Robert Mugabe izgnal vodjo mednarodnih opazovalcev EU, ki nadzirajo demokratičnost predsedniških volitev v Zimbabveju. Države EU so že začele umikati svoje opazovalce, ki naj bi spremljali volitve.

Milošević končal uvodni zagovor
18. 02. 2002 00.00
Nekdanji predsednik ZRJ Slobodan Milošević je zaključil svoj uvodni zagovor pred haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Po koncu njegovega zagovora pa je kot priča tožilstva nastopil nekdanji voditelj kosovskih komunistov Mahmut Bakalli.

Pribežniki grozijo s samomori
29. 01. 2002 00.00
Okoli 300 prosilcev za azil v avstralskem zbirnem centru Woomera na jugu Avstralije v znak protesta proti avstralski azilni politiki že 14. dan gladovno stavka. Enajst otrok v azilnem centru grozi s samomorom.

Malezija bo izgnala 30.000 tujcev
26. 01. 2002 00.00
Malezija bo deportirala okoli 30.000 pretežno filipinskih in indonezijskih priseljencev iz vzhodne države Sabah. S tem naj bi rešila vprašanje preštevilne tuje delovne sile.

Protesti v podporo Arafatu
20. 01. 2002 00.00
Več kot 10.000 Palestincev je v nedeljo v Gazi demonstriralo v podporo palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu, ki mu izraelske oblasti že od 3. decembra lani prepovedujejo odhod iz Ramale.

Stanovanje bo podaril državi
18. 12. 2001 00.00
Zaradi nereševanja prošnje za zaščito pred nasilništvom, ki ga nanj izvaja solastnik hiše se je Domžalčan Stanko Šoštarič odločil, da stanovanje podari premieru Drnovšku, notranjemu ministru Bohincu in še nekaterim politikom.

Talibani ubili štiri novinarje
19. 11. 2001 00.00
Na cesti med Džalalabadom in Kabulom so v talibansko zasedo padli štirje zahodni novinarji, ki so jih, kot je zatrdil italijanski zunanji minister Ruggiero, ustrelili. Medtem še vedno potekajo hudi boji za Kunduz.

Zakon proti huliganom
01. 11. 2001 00.00
Zgornji dom japonskega parlamenta je sprejel zakon, ki pred začetkom svetovnega nogometnega prvenstva evidentiranim huliganom in antiglobalistom prepoveduje vstop v državo.

Šest let ječe za oralni seks
25. 10. 2001 00.00
Nemškega turista je zambijsko sodišče zaradi oralnega spolnega odnosa z domačinko obsodilo na šest let ječe s prisilnim delom.

Osama bin Laden nezaželen
21. 09. 2001 00.00
Svet verskih dostojanstvenikov v Afganistanu je Osamo bin Ladna, ki ga ZDA obtožujejo za nedavne teroristične napade, pozval, naj zapusti državo in si zatočišče poišče drugje.

Talibani sodijo zaprtim tujcem
04. 09. 2001 00.00
V Afganistanu se je začel sodni proces zoper skupino tujih humanitarnih delavcev, ki so obtoženi širjenja krščanstva.

Skrajneži predali 400 kosov orožja
28. 08. 2001 00.00
V Makedoniji poteka drugi dan operacije Nujna žetev. Natovi častniki upajo, da bodo do jutri zbrali tretjino od približno 3300 kosov orožja.

Simeon II. bo sestavil vlado
15. 07. 2001 00.00
Nekdanji bolgarski kralj Simeon II., ki so ga komunisti izgnali iz države leta 1946, je od predsednika države Petra Stojanova dobil mandat za sestavo nove vlade. 64-letni nekdanji balkanski monarh je vodja koalicije, ki je na nedavnih parlamentarnih volitvah dobila polovico (120) od 240 sedežev v parlamentu.

Makedonci vstopili v Vaksince
24. 05. 2001 00.00
Makedonska vojska na območju Kumanova začela izvaja ofenzivo proti albanskim skrajnežem in je zavzela položaje v okolici vasi Vaksince in Slupčane. Spopadi so po besedah albanskih skrajnežev terjali najman 10 življenj civilistov. V Slupčanih naj bi bomba padla na zaklonišče, v katerega se je zatekla albanska družina. Makedonski viri o žrtvah ne poročajo, navedbe albanske strani pa je potrdila humanitarna organizacija, ki je sprejela prošnjo za nujno medicinsko pomoč. Kljub hudim spopadom naj bi bilo na območju, kjer poteka ofenzive, še vedno več tisoč civilistov, ki ne želijo zapustiti svojih domov.

Slovesnost ob 59-letnici dražgoške bitke
14. 01. 2001 00.00
Pri spomeniku v Dražgošah bo danes potekala osrednja slovesnost ob 59. obletnici dražgoške bitke, ki sodi v okvir 44. prireditev Po stezah partizanske Jelovice - Dražgoše 2001, ene od najstarejših množičnih prireditev v spomin na dogodke iz NOB. Tokratne prireditve so se začele že decembra, in sicer s srečanjem borcev NOB Poljane, višek pa je 22. spominski pohod po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše, med katerim morajo pohodniki "premagati" približno 40 kilometrov poti in 2200 višinskih metrov.

Pred dnevom reformacije
29. 10. 2000 00.00
V samostojni Sloveniji dan reformacije, 31. oktober, praznujemo kot državni praznik. Praznik reformacije je posvečen Martinu Luthru, ki je na 31. oktobra leta 1517 v Wittenbergu v Nemčiji s 95 tezami o potrebni prenovi cerkve nastopil proti ravnanju katoliške cerkve. Njegovo izobčenje je povzročilo nastanek evangeličanske cerkve, njegove ideje pa so v Slovenijo prinesli študentje nemških univerz, med njimi Primož Trubar, Jurij Dalmatin ter Adam Bohorič, ki so s svojimi deli odločilno prispevali k razvoju slovenskega jezika. Osrednja prireditev ob dnevu reformacije in 450. obletnice izida prve slovenske knjige bo v ponedeljek, 30. oktobra, v Cankarjevem domu, slavnostni govornik pa bo predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar dr. Oto Norčič. V torek pa bodo praznična bogoslužja v vseh evangeličanskih cerkvah. Protireformacija se je na slovenskem začela v 80. letih 16. stoletja, protestante, ki jih je bilo prej v okolici Ljubljane in v Kranjski deželi več kot 90 odstotkov, so prisilili k prestopu v katoliško vero, ostale pa izgnali. Protestantizem se je v Sloveniji ohranil le v Prekmurju, ki je bilo takrat pod Ogrsko. Slovenska protestantska cerkev, organizirana v 13 cerkvenih občinah, danes šteje 19.000 članov, večinoma v Pomurju.

Putin in Kwasniewski za otoplitev odnosov
10. 07. 2000 20.53
Ruski in poljski predsednik Vladimir Putin in Aleksander Kwasniewski sta se na današnjem srečanju v Moskvi strinjala, da je potrebno poglobiti odnose med državama. Ti so se januarja letos ohladili, ko so zaradi sumov vohunjenja iz Varšave izgnali devet ruskih diplomatov. Pred tem je sekretar ruskega sveta za nacionalno varnost Sergej Ivanov Poljsko, članico zveze NATO, označil za najpomembnejšo evropsko partnerico Rusije, otoplitev odnosov med državama pa označil za nacionalni interes obeh držav. Zavzel se je tudi za pragmatično rešitev nesoglasij, ki so se pojavila med državama. Poljski predsednik Kwasniewski, ki ga spremlja tudi delegacija poslovnežev, se je prvič srečal s Putinom, saj sta se predsednika doslej pogovarjala samo po telefonu. Odnosi med nekdanjima zaveznicama so se ohladili zlasti po januarski vohunski aferi in zaradi demonstracij pred ruskim konzulatom v poljskem Poznanu v podporo neodvisni Čečeniji. Odnosi med državama so postali napeti tudi po vstopu Poljske v zvezo NATO marca lani.

Kwasniewski prispel v Moskvo
10. 07. 2000 11.36
Poljski predsednik Aleksander Kwasniewski je danes prispel na delovni obisk v Moskvo, kjer se bo sestal z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. Glavni namen obiska Kwasniewskega, ki ga spremlja tudi delegacija poslovnežev, je otoplitev odnosov z Rusijo.

Žilnikov na filmskih dnevih v bavarskem Selbu
25. 04. 2000 13.44
V bavarskem kraju Selb ob meji s Češko bodo od tega četrtka do nedelje potekali 23. filmski dnevi ob meji, na katerih se bodo predstavili režiserji iz Vzhodne Evrope. Organizatorji festivala vsako leto ponudijo nova imena. Med režiserji s Poljske, Češke, Madžarske, iz nekdanje Sovjetske zveze, baltskih držav in Balkana, bo ''kaotično prijeten'' festival, kot mu pravijo organizatorji, posebno pozornost namenil srbskemu režiserju Želimiru Žilniku z retrospektivo njegovih del.

Kubanski diplomat odpotoval domov
03. 03. 2000 08.08
Kubanski diplomat Jose Imperatori, ki so ga v soboto zaradi obtožb o vohunjenju izgnali iz ZDA, je včeraj prostovoljno zapustil Ottawo in odpotoval proti Havani, je sporočil kanadski zunanji minister Lloyd Axworthy.

Obletnica ruskega izgona Čečenov
23. 02. 2000 10.24
Ruska vojska danes praznuje dan armade, medtem ko ima za prebivalce Čečenije ta dan drugačen pomen. Pripadniki nekdanje sovjetske tajne policije so namreč 23. februarja 1944 aretirali več kot 450.000 Čečenov in Ingušev ter jih izgnali proti osrednji Aziji, predvsem v Kazahstan, Kirgizistan in Uzbekistan. Sovjetska oblast je Čečene in Inguše obtožila terorističnega delovanja proti Sovjetom in Rdeči armadi v času Hitlerjeve okupacije Kavkaza. Zaradi obletnice so ruske oblasti poostrile varnostne ukrepe pred morebitnimi terorističnimi čečenskimi napadi.

Afganistanci se ne želijo vrniti
12. 02. 2000 16.12
Britanski časniki so danes poročali, da se želi v domovino vrniti le 37 od 142 nekdanjih talcev afganistanskega letala, ki je pred dnevi pristalo v Londonu. Britansko notranje ministrstvo je pri tem pojasnilo, da ne izključuje možnosti, da bo za zatočišče zaprosilo še več nekdanjih talcev.