izgradnje
Šaron pri Annanu
22. 03. 2001 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je v sredo v New Yorku sprejel izraelskega premiera Ariela Šarona, s katerim sta govorila o bližnjevzhodni krizi. Annan je Šaronu svetoval, naj odpravi gospodarske sankcije proti Palestincem, kar bo pripomoglo k umirjanju napetosti. Obenem ga je pozval, naj sodeluje s tričlansko mednarodno komisijo pod vodstvom nekdanjega ameriškega senatorja Georga Mitchella, ki bo skušala najti vzroke za spopade med Izraelci in Palestinci, ki so izbruhnili konec lanskega leta.
Odstopil tržaški župan Illy
17. 03. 2001 00.00
Tržaški župan Riccardo Illy je na današnji novinarski konferenci v Trstu potrdil svoj včerajšnji odstop in izrazil pripravljenost, da kandidira na prihodnjih parlamentarnih volitvah v Italiji, ki bodo 13. maja. Riccardo Illy je ob tej priložnosti navedel tri razloge za kandidaturo na parlamentarnih volitvah.
Drnovšek obiskal Onkološki inštitut
05. 03. 2001 00.00
Ob začetku tedna boja proti raku je predsednik vlade Janez Drnovšek danes obiskal Onkološki inštitut v Ljubljani. Predstavniki inštituta so ga seznanili z delom in problemi, s katerimi se soočajo, predvsem so opozorili na nemogoče prostorske razmere in problematiko dogradnje novega inštituta, ki se že predolgo vleče. Premiera Drnovška, ki je zaposlenim na inštitutu izrekel priznanje za njihovo delo, sta spremljala tudi minister za zdravstvo Dušan Keber in direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Franc Košir. Čeprav si izgradnje novega inštituta vsi želijo, pa sogovornikom niso mogli zagotoviti, kdaj naj bi bila gradnja končana
Srečanje Sergejeva in Robertsona
21. 02. 2001 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je ob ruskem predlogu o izgradnji mobilnega evropskega protiraketnega sistema evropskim državam ponudil tudi strokovno znanje svoje države. "Imamo vse potrebno - dovolj prostora za potrebno testiranje in tudi potrebno znanstveno osnovo in raziskovalno podlago," je poudaril Sergejev in dodal, da morajo biti za ta projekt pripravljene tudi evropske države.
Mariborski župan Sovič v Zagrebu
19. 02. 2001 00.00
Mariborski župan Boris Sovič se je s sodelavci mudil na obisku pri županu Zagreba Milanu Bandiću, s katerim sta se pogovarjala o nadaljnjem sodelovanju med mestoma, ki imata že dokaj razvejano sodelovanje na področju gospodarstva, kulture, turizma, športa in visokega šolstva.
Nezaupnica ljubljanski mestni upravi
05. 02. 2001 00.00
Ljubljanski mestni svetniki so po burni razpravi kot neustrezno zavrnili poročilo o uresničevanju pogodbe o sofinanciranju izgradnje avtocestnih odsekov Malence - Šentjakob (vzhodna obvoznica) in Zadobrova - Tomačevo (zahodna obvoznica), ki sta jo marca 1996 podpisala ljubljanska mestna občina in Družba za avtoceste v RS (DARS). Po mnenju glavnega kritika predlaganega poročila, predsednika mestnega odbora za cestno prometno dejavnost Janeza Sodržnika, je poročilo, ki ga je pripravila mestna uprava, "skopo in nekonsistentno".
Varnostna konferenca v Münchnu
03. 02. 2001 00.00
Protiraketna obramba, kriza na Balkanu, evropska obrambna identiteta in širitev zveze Nato so najpomembnejše naloge zaveznikov v bližnji prihodnosti, je v svojem govoru na 37. Varnostni konferenci v Münchnu dejal novi ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld in ob tem izrazil podporo ameriškemu načrtu izgradnje protiraketnega ščita.
Začetek konference o varnostni politiki
03. 02. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je v Münchnu odprl 37. mednarodno konferenco o varnostni politiki. Dvodnevno srečanje se je pričelo s kanclerjevim govorom, v katerem je poudaril, da želi Evropa intenzivno izmenjavo mnenj z ZDA glede načrtovane izgradnje protiraketnega ščita (NMD). Udeleženci zato z napetostjo pričakujejo popoldanski govor novega ameriškega obrambnega ministra Donalda Rumsfelda, ki se tudi udeležuje konference. Na srečanju sicer pričakujejo 200 politikov in strokovnjakov s področja mednarodne varnosti, med njimi približno 30 obrambnih in zunanjih ministrov - tudi vodjo slovenske diplomacije Dimitrija Rupla - in številne visoke predstavnike zveze NATO in Evropske unije, ameriškega kongresa ter akademskih in vojaško-obrambnih ustanov z vsega sveta. Pomembnejše teme srečanja bodo poleg NMD tudi transatlantsko povezovanje, izgradnja evropske obrambne in varnostne identitete, širitev zveze NATO, vloga Rusije v svetovni politiki in uporaba orožja z osiromašenim uranom na Balkanu.
Senatna zaslišanja prestalo pet kandidatov
18. 01. 2001 00.00
Ameriški senatorji so imeli v sredo polne roke dela z zasliševanjem ministrskih kandidatov nove administracije Georga Busha mlajšega. Poleg Johna Ashcrofta, ki je moral že drugič pred pravosodni odbor, so zaslišanje opravili Colin Powell v odboru za mednarodne odnose, kandidat za stanovanjskega ministra Mel Martinez, kandidat za finančnega ministra Paul O'Neill ter kandidatka za vodjo Agencije za zaščito okolja (EPA) Christie Todd Whitman. Razen pri Ashcroftu so zaslišanja potekala brez posebnih težav.
Blair načrtuje obisk pri Bushu
07. 01. 2001 00.00
Britanski premier Tony Blair je v pogovoru za televizijsko hišo BBC dejal, da v prihodnjih mesecih načrtuje obisk v Združenih državah Amerike, med katerim naj bi se sestal z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Georgeom W. Bushem. Blair je še dejal, da v bližnji prihodnosti ne pričakuje Bushevega obiska v Veliki Britaniji.
Novi publikaciji pri založbi ZRC
05. 01. 2001 00.00
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je pri založbi ZRC izdal monografijo Samodejno tvorjenje govora iz besedil avtorice Jerneje Gros. Delo je predelana doktorska disertacija, ki so jo uvrstili v zbirko Linguistica et Philologica. Etimolog, leksikolog in frazeolog Janez Keber je na tiskovni konferenci predstavil še šesto številko glasila omenjenega inštituta Jezikoslovni zapiski 6.
Odstopil slovaški obrambni minister
02. 01. 2001 00.00
Zaradi obtožb o zlorabi položaja je slovaški obrambni minister Pavol Kanis danes predsedniku države Rudolfu Schustru ponudil odstop. Schuster je odstop sprejel in sporočil, da bo obrambno ministrstvo do nadaljnjega vodil dosedanji slovaški veleposlanik na Češkem Jozef Stank.
Sporazum o obveznih rezervah nafte
18. 12. 2000 00.00
Ministrica za gospodarske dejavnosti Tea Petrin in veleposlanica Zvezne republike Nemčije Heike Zenker sta danes podpisali sporazum med vladama Slovenije in Nemčije o prištetju rezerv nafte in naftnih derivatov Zavoda za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov, ki so skladiščene na ozemlju Zvezne republike Nemčije. derivatov Zavoda za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov, ki so skladiščene na ozemlju Zvezne republike Nemčije. Zaradi pomanjkanja rezervoarskih zmogljivosti bo namreč del obveznih rezerv Republike Slovenije začasno skladiščen v državah Evropske unije, so sporočili z gospodarskega ministrstva.
Pomoč skladu za razminiranje
13. 12. 2000 00.00
Evropska komisija je mednarodnemu skladu za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), ki ga upravlja Slovenija, prispevala dva milijona evrov. Sporazum sta danes v Ljubljani podpisala vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Eric van der Linden in direktor ITF Jernej Cimperšek. Denar bo namenjen razminiranju bregov Save na bosansko-hercegovski in hrvaški strani in projektu izgradnje informacijskega centra obeh držav, ki naj bi usklajeval podatke in zbiral zemljevide minskih polj. To bo prvi projekt ITF, ki naj bi dokazal regionalni pristop in čezmejno sodelovanje.
Odprli avtocesto do Naklega
21. 11. 2000 00.00
Predstavniki Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) so za promet odprli 8,7 kilometra dolgo štiripasovnico Naklo-Kranj vzhod. Gre za prvi avtocestni odsek, ki je bil v okviru uresničevanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest dograjen na Gorenjskem. Investicijska vrednost izvedenih del znaša 2,7 milijarde tolarjev, od tega je bila vrednost izvedenih del pri gradnji mostu čez Kokro in viadukta Rupovščica 528 milijonov tolarjev, vrednost izvedenih del na sami avtocestni trasi pa 2,19 milijarde tolarjev. Novozgrajeni avtocestni odsek, ki so ga gradili sedem mesecev bo prevzel večino tranzitnega prometa in tako razbremenil kranjsko cestno mrežo, zaradi povečanja prometnih kapacitet pa bo omogočil tudi bolj tekoče odvijanje prometa. Predvsem pa se bo izboljšala prometna varnost, saj je bil ta odsek pred dograditvijo v štiripasovnico znan po mnogih hudih prometnih nesrečah.
Zelena luč za gradnjo mostu čez Muro
25. 10. 2000 00.00
Predstavniki Družbe za avtoceste Republike Slovenije (DARS) so danes s predstavniki podjetja GIZ Gradis sklenili pogodbo za gradnjo najdaljšega mostu na slovenskem avtocestnem omrežju, mostu čez Muro na avtocestnem odseku Lenart - Beltinci, na pododseku Vučja vas - Beltinci. Pogodbena vrednost gradnje 833 metrov dolgega mostu je 2,69 milijarde tolarjev. Pogodbeni rok izgradnje mostu je 36 mesecev, pri čemer je glede na pogodbo rok dokončanja desnega dela mostu 24 mesecev, v naslednjih 12 mesecih pa mora izvajalec dokončati vsa ostala dela za popolno dokončanje dveh ločenih konstrukcij štiripasovnega mostu čez Muro. Z deli bo izvajalec začel v prvi polovici novembra, so sporočili iz DARS.
V Štanjelu bodo uredili komunalno infrastrukturo
12. 10. 2000 00.00
Minister za okolje in prostor Andrej Umek in župan občine Komen Uroš Slamič sta danes v Štanjelu podpisala dogovor med ministrstvom za okolje in prostor (MOP) in Občino Komen o skupnih ukrepih za ureditev komunalne infrastrukture na območju Štanjela. MOP bo v višini do 50 odstotkov sofinanciralo izdelavo projektne dokumentacije in investicije v ureditev komunalne infrastrukture na območju Štanjela, katerih skupna ocenjena vrednost znaša okoli 300 milijonov tolarjev, so sporočili z MOP. Poleg tega bo MOP pomagalo pri pridobitvi dodatnih finančnih sredstev v te namene, tako iz evropskih skladov kot tudi iz drugih ministrstev, Občina Komen pa bo v enem letu od sklenitve dogovora pridobila vsa potrebna soglasja in upravna dovoljenja za začetek izgradnje komunalne infrastrukture. Vsa potrebna gradbena dela naj bi se zaključila konec leta 2002, so še sporočili z MOP. Štanjel predstavlja enega najpomembnejših turističnih krajev na Primorskem, ki ga obiskujejo domači in tuji turisti. Spada med najbolj ogrožene in hkrati najkvalitetnejše objekte kulturne dediščine Slovenije, manjkajoča komunalna infrastruktura na območju Štanjela pa še posebej zavira nadaljnji razvoj tega kraja.
Kölnsko katedralo popisali z grafiti
11. 10. 2000 00.00
Katedrala v Kölnu je postala tarča piscev grafitov. Na bronasta vhodna vrata, ki vodijo v katedralo s severne strani, so neznanci z rdečo barvo napisali "No risk - No fun" (Brez tveganja ni zabave.
Haider vabljen na ogled fojb
21. 09. 2000 00.00
Italijansko gibanje za neodvisnost Julijska fronta je včeraj na zasebni obisk v Trst povabilo koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja, kjer naj bi ta obiskal nekdanje koncentracijsko taborišče Rižarna in bazoviško fojbo. Gibanje je izrazilo zadovoljstvo, ko so minuli teden na italijanskih Opčinah Haiderja povabili na praznovanje 170. obletnice izgradnje cestne povezave Trst-Ljubljana-Dunaj, hkrati pa kritiziralo tržaške oblasti, ker po njihovem mnenju obiska niso prav izkoristile. Po besedah gibanja, ki je februarja ustanovilo Odbor za Haiderja, bi moral koroški deželni glavar obiskati bazoviško fojbo, kjer so posmrtni ostanki "italijanskih vojakov in slovenskih antikomunistov, ki so jih ustrelili Titovi partizani".
Nepričakovan prihod Jörga Haiderja
16. 09. 2000 00.00
Na Opčinah pri Trstu je danes potekala slovesnost ob 170-letnici izgradnje ceste Trst-Ljubljana-Dunaj, ki so se je udeležili gostje iz Slovenije, Italije in Avstrije.
Vlada Gorenju 610 milijonov
07. 09. 2000 00.00
Vlada je na današnji seji sklenila, da bo velenjskemu Gorenju, kateremu je v nedeljo pogorel obrat galvanizacije, do konca leta v več mesečnih obrokih zagotovila skupaj 610 milijonov tolarjev pomoči. Pretežni del zneska bo lahko zagotovilo ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ostalo pa ministrstvi za delo ter za finance, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za gospodarske dejavnosti Jože Zagožen. O tem, kako zbrati potrebni denar, morajo vsa tri ministrstva vlado obvestiti do naslednje seje čez teden dni, ko bodo ministri preučili tudi možnost, da bi država od Gorenja odkupila delnice, ki jih je pred časom kupilo od Kapitalske družbe. Državna pomoč bo namenjena za pokritje osebnih dohodkov in drugih stroškov dela za 246 delavcev, ki so bili zaposleni v pogorelem objektu in za 15 odstotkov vseh zaposlenih do konca tega leta. Vodstvo namreč pričakuje, da bo po novem letu lahko poiskalo rešitev za prerazporeditev teh ljudi. O morebitni dodatni državni pomoči Gorenju pa se bodo pogovarjali potem, ko bo vodstvo podjetja vladi predstavilo program izgradnje nove tovarne. Vlada je za vodenje pogovorov z Gorenjem zadolžila ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ki bo preučilo tudi potrebo po sprejemu posebnega interventnega zakona. V Gorenju po požaru pričakujejo približno 15-odstotni izpad celotne proizvodnje na vseh ostalih programih. Poleg 266 delavcev, ki so za najmanj leto dni izgubili delo, bo tako požar prizadel še 4900 delavcev, posredno, če prištejemo še trgovino in odvisne aktivnosti, pa 7200 ljudi. Prek dobaviteljev in kooperantov je na sistem Gorenja vezanih približno 35.000 ljudi po vsej Sloveniji, zato bi morebitna zaustavitev celotnega sistema lahko imela zelo hude posledice, je ocenil Zagožen.
Odločitev o protibalističnem ščitu
22. 08. 2000 00.00
Washington bo v roku približno tedna dni sprejel odločitev glede izgradnje ameriškega protibalističnega ščita (NMD), je na Grenlandiji sinoči za dansko televizijo DR1 sporočil ameriški podsekretar za nadzor oboroževanja Jonh Holum. V prestolnico Grenlandije je Holum pričel včeraj, da bi tamkajšnje oblasti obvestil o načrtih ameriškega zunanjega ministrstva in Pentagona, ki zadevajo razširitev ameriške radarske baze v Thuleju na severozahodu otoka, ki je najpomembnejši člen v verigi načrtovanega NMD. Predstavnik State Departmenta PJ Crowley pa je v Washingtonu dejal, da ameriški predsednik Bill Clinton glede načrtov za izgraditev NMD pričakuje poročilo obrambnega ministra Williama Cohena. Kot je dodal Crowley, je Cohen dejal, da si bo vzel čas, preden bo predal poročilo.
Največja investicija je izgradnja cest
08. 08. 2000 00.00
V Sloveniji so bila plačila za investicije v prvem polletju realno nižja po vseh področjih dejavnosti, z izjemo prometa in zvez ter gospodarske infrastrukture (energetika in promet). Po področjih je največji investitor državna uprava s četrtino vrednosti vseh investicijskih plačil oziroma DARS, ki je v okviru programa izgradnje avtocest v polletju investiral 27,4 milijarde tolarjev, ugotavlja julijsko Ekonomsko ogledalo, publikacija Urada za makroekonomske analize in razvoj.
Razmere na slovenskih cestah
07. 08. 2000 07.18
<b>Ponedeljek, 7. avgust 2000</b>
Bručan obiskal Zavod za varstvo pri delu
02. 08. 2000 17.36
Minister za zdravstvo Andrej Bručan je opoldne obiskal Zavod za varstvo pri delu v Ljubljani, kjer mu je direktor Marko Miš predstavil področja dela ter nekatera odprta in nerešena vpašanja s področja delovanja zavoda. Govorili so tudi o prihodnji razmejitvi dela in možnostih sodelovanja med zavodom in na novo predvidenim Inštitutom za medicino dela RS, ki ga bo ustanovilo ministrstvo za zdravstvo. Največ pozornosti so sogovorniki namenili problematiki izgradnje nove pediatrične klinike, ki posredno zadeva tudi Zavod za varstvo pri delu.
Zdravstvo bo prioriteta proračuna
31. 07. 2000 18.13
Ministrstvo za zdravstvo je Pediatrično kliniko uvrstilo med prioritetne naloge v prihodnjem obdobju, je danes v pogovoru z vodstvom klinike poudaril minister za zdravstvo Andrej Bručan ter ob tem izrazil pričakovanja, da bo zdravstvo tudi ena od prioritet prihodnjega državnega proračuna. Minister Bručan je izrazil še pričakovanje po podpori in razumevanju poslancev državnega zbora, ki so sprejeli zakon o izgradnji Pediatrične klinike in imajo v okviru proračunske razprave tudi možnost nameniti zadostna finančna sredstva za čimprejšnjo realizacijo izgradnje nove Pediatrične klinike v Ljubljani.
V Štorah predstavili projekt čistilne naprave
27. 07. 2000 12.25
Štorsko podjetje Inexa je na ministrstvo za okolje in prostor poslalo Sanacijski program za odpravo emisije prahu v zrak in Študijo o vplivih na okolje. Z oddajo teh dokumentov se je tako končala prva faza investicijskega projekta izgradnje čistilne naprave za zajemanje prahu v jeklarni, ki naj bi bila v celoti zgrajena do leta 2003. Obenem so v Inexi sprejeli tudi kratkoročne ukrepe, ki bodo zagotovili ustrezno delovanje sedanje čistilne naprave.
Predstavniki EU o čistilni napravi
10. 07. 2000 14.19
V Celju so se danes mudili predstavniki Evropske unije oziroma evropskega sklada ISPO, ki so se s celjskim podžupanom Markom Zidanškom pogovarjali o možnosti sofinanciranja izgradnje čistilne naprave v Celju, za katero je potrebno zagotoviti 3,5 milijarde tolarjev.
Tušek na obisku pri Bergauerju
13. 06. 2000 20.33
Minister za promet in zveze Anton Bergauer je danes na uradnem obisku gostil hrvaškega ministra za pomorstvo, promet in zveze Alojza Tuška. V pogovorih med delegacijama Slovenije in Hrvaške so se dotaknili vseh področij, ki jih zaobjemata prometni ministrstvi, največ pozornosti pa so posvetili še vedno odprtemu vprašanju povezave sosednje države na slovensko avtocestno omrežje.
Vrsta shodov srbskih vladajočih strank
16. 05. 2000 07.38
Socialistična stranka Srbije (SPS) in Jugoslovanska levica (JUL) ter Direkcija za obnovo Srbije so včeraj po vsej Srbija priredile vrsto shodov, katerih povod naj bi bil začetek izgradnje 100.000 stanovanj v prihodnjih desetih letih.