izjavi
Amazon.com bo vodil kar Bezos
28. 07. 2000 21.21
V sredo so delnice spletne knjigarne Amazon.com padle za skoraj osem odstotkov in tako dosegle skoraj najnižjo ceno v preteklem letu. Skoraj katastrofalen padec delnic sta povzročila dva dejavnika: prvi je bil negativna ocena tržnih analitikov, ki so oceno delnice spremenili iz "kupi"v "nevtralno", drugi kritični dejavnik pa je bil odhod glavnega direktorja Joea Gallija. Tržni analitiki so Amazon obenem opozorili, da bo "moral svoje poslovanje razširiti iz področja prodaje knjig."
EU obsoja Miloševićev manever
28. 07. 2000 19.34
Vodstvo Socialistične stranke Srbije (SPS) je danes sporočilo, da bo Slobodan Milošević kandidiral na predsedniških volitvah, ki bodo potekale 24. septembra, potem ko je danes dobil podporo svoje SPS.
Clinton proti neodvisni Palestini
28. 07. 2000 19.32
Ameriški predsednik Bill Clinton je v pogovoru za izraelsko televizijo opozoril, da bodo Palestinci storili veliko napako, če bodo enostransko razglasili neodvisnost. Clinton je še menil, da bi zaradi morebitnega palestinskega odmika od mirovnega procesa občutili posledice po vsem svetu.
Arafata pričakali kot junaka
26. 07. 2000 21.25
Palestinskega voditelja Jaserja Arafata je danes po vrnitvi z neuspelih pogajanj v Camp Davidu v Gazi kot junaka pozdravilo več sto Palestincev, ker se na pogajanjih ni uklonil izraelskim zahtevam. Arafat se je na poti v Gazo ustavil v Aleksandriji, kjer se je sešel z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom. Arafat je po pogovoru z Mubarakom dejal, da bodo z Izraelom nadaljevali pogajanja in da je ameriški predsednik Bill Clinton včeraj omenil možnost vrnitve pogajalcev v ZDA prihodnji mesec. Arafat je še dodal, da obstaja z izraelskim premierom Ehudom Barakom dogovor o nadaljevanju pogajanj do 13. septembra. Ob tem je še spomnil, da bodo na ta dan razglasili neodvisno palestinsko državo z Jeruzalemom kot prestolnico.
Burno o Ebnerjevem pismu
26. 07. 2000 20.28
Zunanji minister Lojze Peterle se je moral na današnji seji odbora DZ za mednarodne odnose (OMO) soočiti s številnimi očitki na račun njegovega dela in predstavljanja Slovenije v tujini. Burno razpravo je sprožilo pismo sopredsedujočega skupnemu odboru slovenskega in Evropskega parlamenta, poslanca Michla Ebnerja, štirim predsednikom - slovenske države, DZ, vlade in ustavnega sodišča. V pismu Ebner opozarja, da na letošnje parlamentarne volite v Sloveniji ne bi smela pasti niti senca dvoma zaradi neuveljavitve referendumske odločitve in razsodbe ustavnega sodišča glede volilnega sistema. Več članov OMO je menilo, da je pismo nenavadno. Zunanji minister je na očitke odgovoril, da zanj pismo ni nenavadno in da je v povezavi s političnimi kriteriji za vstop v EU iz koebnhavnskega svežnja, ki zadevajo spoštovanje človekovih pravic in delovanje demokracije.
Komentarji vodij poslanskih skupin
26. 07. 2000 10.09
<img src=/resslike/Anderlic1.jpg alt=''Anderlič'' HSPACE=10 VSPACE=5 align=left > <B>Anderlič: </B><I>Sprejem spremembe ustave pomeni veliko za razvoj demokracije</I>
Dopolnjen sklep Mogetove komisije
25. 07. 2000 19.30
Člani preiskovalne komisije DZ o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču ter z opremo in orožjem v skladišču Ložnica so na današnji za javnost zaprti seji razpravljali o razširitvi preiskave in sprejeli dopolnjen dokazni sklep, v katerem je poudarjeno, da se postopek parlamentarne preiskave nanaša na obrambno, notranje in finančno ministrstvo oz. republiško carinsko upravo. V dopolnjenem sklepu so naštete tudi priče, ki naj bi v prihodnje nastopile pred t.i. Mogetovo komisijo.
LDS ne bo podprla referenduma
24. 07. 2000 20.15
Prvak LDS in nekdanji premier Janez Drnovšek je po današnji za javnost zaprti seji izvršnega odbora stranke, na kateri so njegovi člani poleg aktualnega političnega dogajanja obravnavali tudi priprave liberalne demokracije na državnozborske volitve, v izjavi za novinarje poudaril, da SDS verjetno predlaga izvedbo naknadnega potrditvenega referenduma predvsem zato, da ta ne bi uspel in da bi v državi še naprej imeli nejasno situacijo v zvezi z volilnim sistemom, po katerem naj bi volili na jesenskih volitvah. Poslanski klub LDS zato naj ne bi podprl pobude za izvedbo referenduma.
Zapleti pred skupščino SCT
24. 07. 2000 20.04
Skupščina delničarjev podjetja SCT, ki bo prihodnji ponedeljek, že pred zasedanjem buri duhove. Upniki ljubljanskega SCT so napovedali prihod na skupščino, kjer naj bi njihov odbor delničarjem pojasnil svoja stališča in težave, s katerimi se srečujejo pri pogovorih z vodstvom SCT. Upniki od SCT že vrsto let terjajo več sto milijonov mark; samo ljubljanski Ozelot, katerega direktor Jože Maček je hkrati tudi predsednik odbora upnikov, od SCT terja več kot 302 milijona tolarjev. Družba SCT je v današnjem sporočilu za javnost zahteve Ozelota označila za neutemeljene, zahteve upniškega odbora pa ocenila kot pritiske posameznikov, ki želijo ovirati delo skupščine.
Delovni posvet SLS+SKD
22. 07. 2000 09.58
Ključna misel z delovnega posveta, na katerem so se zbrali predsedniki občinskih odborov, ministri, poslanci, državni svetniki in člani izvršilnega odbora SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, je, da bo stranka imela preveč kandidatov za jesenske državnozborske volitve in se bo zaradi tega težko odločila, kdo bo kandidiral v posameznih volilnih okrajih, je med posvetom v izjavi za javnost povedal predsednik DZ Janez Podobnik in dodal, da bodo morali najprej določiti postopke za izbiro kandidatov in s tem omogočiti izbiro res najboljših. Predsednik stranke Franc Zagožen pa je zatrdil, da je poslanska skupina trdna v svoji odločitvi in bo spremembo ustave podprla tudi med glasovanjem v DZ, podporo tega sklepa pa pričakuje tudi v sami stranki. Na posvetu sta manjkala predsednik vlade Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle, ki sta se opravičila zaradi drugih obveznosti. Zagožen je še povedal, da se sobotnega sestanka pri predsedniku vlade člani njihove stranke ne bodo udeležili, ker se je tako odločila poslanska skupina. Gre za to, da imajo poslanci veliko obveznosti, vabilo na sestanek pa so prejeli šele v petek zjutraj, zato so Bajuku predlagali prestavitev sestanka na ponedeljek, je povedal predsednik SLS+SKD in dodal, da bo, kot kaže, sestanek potekal brez poslancev in večine ministrov iz njihove stranke. Po njegovih besedah večji del stranke podpira spremembo ustave, vendar pa to ne bi smelo pomeniti razpada koalicije Slovenija, saj ta ne bi smela živeti samo na podlagi odločitve, da se uveljavi nekaj, česar ni mogoče uveljaviti. Dejstvo je, da koalicijska pogodba, ki je bila zasnovana za dvokrožni večinski volilni sistem, ni več izvedljiva in da se je treba drugače dogovoriti o sodelovanju v vladi, je še povedal Zagožen in ob tem izrazil prepričanje, da bo vlada do volitev normalno delovala.
Neuspešna pogajanja o vojnih ujetnikih
21. 07. 2000 08.27
Predstavnikom Hrvaške in ZRJ se na dvodnevnih pogovorih v Zagrebu ni uspelo dogovoriti o izmenjavi podatkov o vojnih ujetnikih in osebah, ki jih pogrešajo po letu 1991. Hrvaška vlada je kljub temu v današnji izjavi ob koncu pogovorov pozdravila nadaljevanje pogajanj po več kot letu premora, ki je nastal zaradi letalskih napadov zveze NATO na ZRJ.
Vrnitev gradu Betnava mariborski škofiji
20. 07. 2000 21.02
Potem ko je ministrstvo za kulturo včeraj izdalo delno odločbo o vrnitvi gradu Betnava mariborski škofiji, je minister za kulturo Rudi Šeligo danes povedal, da je mariborska škofija s tem dobila grad v svojo last, ne pa v celoti v svojo posest, saj del še vedno ostaja v lasti podjetja Lipa. Glede teh prostorov se bosta mariborska škofija in podjetje Lipa sami naprej dogovarjali. Kljub delni odločbi ostaja nerešeno vprašanje odškodnine za morebitno povečano vrednost vrnjene nepremičnine v primerjavi z vrednostjo ob podržavljanju. Odškodnino bo obravnavala dopolnilna odločba, v zvezi s katero pa minister Šeligo ni vedel povedati, kdaj naj bi se postopki nadaljevali. Dodal pa je, da bo marsikateri primer iz poglavja o denacionalizaciji kmalu rešen, saj se bodo postopki pospešeno nadaljevali, ker je to v interesu ministrstva za kulturo in vlade, vendar pa ne na račun površnosti uporabe zakona, je poudaril Šeligo. Minister je zanikal, da bi pri tem šlo za ''politično'' odločanje, kdo bo kaj dobil nazaj. ''Politični'' del teh postopkov je v tem, da po oceni vlade denacionalizacijski postopki potekajo prepočasi oziroma se neupravičeno zavlačujejo in so jih zato pospešili tam, kjer so lahko. Vendar pa je Šeligo ponovno poudaril, da ne na račun ''kvarjenja dikcije zakona''. Gre za striktno uporabo zakona, je dejal. Povedal je še, da je na ministrstvu za kulturo ustanovljen poseben oddelek za denacionalizacijo, vendar pa po njegovih besedah še vedno primanjkuje ustreznih pravnih kadrov.
Ljubljanska županja obiskala Zagreb
19. 07. 2000 18.10
Ljubljanska županja Viktorija Potočnik se je med današnjim obiskom v Zagrebu srečala s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem, predsednico Hrvaške narodne stranke (HNS) Vesno Pusić, ministrom za kulturo Antunom Vujićem in zagrebškim županom Milanom Bandićem. Po sestanku s slednjim je Potočnikova v kratki izjavi za medije izrazila zadovoljstvo nad obiskom v Zagrebu ter pri tem poudarila, da bo obisk pomenil preobrat v odnosih med dvema mestoma, ki v minulem desetletju nista sodelovali, kot bi lahko.
DS o delovanju nadškofa Rodeta
19. 07. 2000 13.32
Državni svet je začel zasedanje, na katerem državni svetniki nadaljujejo pred časom prekinjeno 54. sejo z odločanjem o pobudi Veljka Rusa in komisije za družbeni sistem za sprejem protestne izjave v zvezi z domnevno spornim delovanjem ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita Franca Rodeta.
V ZN zadovoljni z reševalno akcijo
18. 07. 2000 10.25
Varnostni svet ZN je sinoči s predsedniško izjavo pozdravil uspešno akcijo umika pripadnikov enot UNAMSIL v Sierri Leone z območja pod nadzorom upornikov Revolucionarne združene fronte (RUF). Akcijo preboja iz obroča RUF so vodili obkoljeni indijski pripadniki UNAMSIL s pomočjo Gancev in Nigerijcev, ki so jim nudili zaščito na tleh, ruski piloti helikopterjev so jim pomagali iz zraka, britanska vojska pa je prispevala prevoz z letali in drugo logistično podporo. Med umikom je bil na strani ZN ubit eden od indijskih mirovnikov, medtem ko naj bi bilo na strani RUF po besedah tiskovnega predstavnika ZN Freda Eckharda žrtev več deset.
Zunanji ministri za rešitev krize v ZRJ
15. 07. 2000 10.46
Zunanji ministri držav JV Evrope so na konferenci na Ohridu danes oblikovali skupno izjavo, v kateri so opozorili, da bi najnovejša politična kriza v ZRJ lahko ogrozila stabilnost na območju, in pozvali k vrnitvi vseh beguncev na Kosovo ter vzpostavitvi visoke stopnje avtonomije v pokrajini. Podprli so tudi vse demokratične sile v ZRJ, ki jih zatira režim jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, in poudarili nujnost pospešitve in uresničitve Pakta stabilnosti za JV Evropo. V izjavi so poudarili, da čakajo trenutek, ko bo demokratična Jugoslavija sodelovala s sosednjimi državami in se vključila v mednarodno skupnost in njene strukture.
Soros se umika iz Slovenije
14. 07. 2000 15.14
Na <a href=http://www.soros.si target=_new> Open Society Institute Slovenija - Zavod za odprto družbo - Slovenija (OSI) </a> so v današnji izjavi Georga Sorosa za javnost naznanili, da bo OSI deloval še do konca leta 2000, svojo filantropsko dejavnost v Sloveniji pa bo nadaljeval v partnerstvu z Mirovnim inštitutom iz Ljubljane, ki se prav tako zavzema za načela odprte družbe in si je doslej znal zagotoviti sredstva iz lokalnih virov.
Prvi sestanek županov nove SLS+SKD
14. 07. 2000 08.08
V Škofji Loki so se sinoči prvič srečali člani kluba županov SLS+SKD Slovenske ljudske stranke ter načeli pomembne teme, povezane z delom občin in države, je v izjavi za novinarje povedal podpredsednik kluba županov SLS+SKD Matjaž Kočar, sicer župan občine Moravče. Člani kluba županov SLS+SKD, ki trenutno šteje prek 80 županov, so obravnavali izvrševanje letošnjega proračuna in pripravo na proračun za prihodnje leto ter obravnavali tudi tiste razpise, ki jih posamezna resorna ministrstva pripravljajo v zvezi z lokalno samoupravo in občinami. Župani so izpostavili tudi posamezne težave, s katerimi se srečujejo.
G-8 za razorožitev
13. 07. 2000 15.27
Zunanji ministri sedmih industrijsko najrazvitejših držav in Rusije (G-8) so se v sklepni izjavi ob koncu dvodnevnega srečanja G-8 v Mijazakiju na jugu Japonske danes zavzeli za krepitev prizadevanj za preprečevanje in reševanje konfliktov ter razorožitev v svetu. Japonski zunanji minister Johej Kono je pojasnil, da so se na srečanju sporazumeli o petih točkah, med drugim o boju proti revščini, uporabi civilnih policijskih enot in o vprašanju otrok v oboroženih konfliktih. Konkretne rezultate srečanja naj bi dosegli na konferenci ZN prihodnje leto.
Korzičani za spremembo ustave
13. 07. 2000 12.59
Korziški regionalni parlament je v izjavi, ki jo je izglasoval v noči na četrtek, od Pariza zahteval zakonodajne pristojnosti in enovito politično strukturo otoka, za kar je potrebna sprememba francoske ustave. Parlament v Ajacciu je tako z veliko večino sprejel smernice za nadaljnja pogajanja o samostojnosti na dva departmaja razdeljenega sredozemskega otoka.
Ministri G-8 o spremembah v ZRJ
13. 07. 2000 11.05
Zunanji ministri sedmih industrijsko najrazvitejših držav in Rusije (G8) so danes izrazili globoko zaskrbljenost zaradi ustavnih sprememb, ki jih je nedavno sprejela jugoslovanska skupščina, in Beograd pozvali, naj se vzdrži dejanj, ki bi lahko vodila k novemu nasilju.
Bajuk: Hrovat ima ''velik posluh''
12. 07. 2000 15.54
Predsednik vlade Andrej Bajuk je po današnjem daljšem pogovoru s predsednikom državnega sveta Tonetom Hrovatom v izjavi za novinarje poudaril, da sta s sogovornikom soglašala o pomenu dobrega sodelovanja med državnimi ustanovami za razvoj demokracije. Ob tem je Hrovat opozoril na vlogo državnega sveta kot ''korekture'' zakonodajne oblasti.
Sprejeta izjava o razmerah v Črni gori
12. 07. 2000 09.06
Slovenski, hrvaški in češki predsednik - Milan Kučan, Stipe Mesić in Vaclav Havel - so včeraj v Dubrovniku po srečanju s črnogorskim predsednikom Milom Đukanovićem sprejeli skupno izjavo, v kateri so izrazili zaskrbljenost zaradi zadnjih dogodkov v ZRJ, predvsem zaradi ustavnih sprememb, ki jih je nedavno sprejel jugoslovanski parlament. Po mnenju treh predsednikov te spremembe ogrožajo demokracijo, rušijo enakopravnost subjektov federacije ter predstavljajo arogantno zanikanje mednarodno uveljavljenih načel.
Jugoslovani bodo dobili denar
09. 07. 2000 19.06
Švicarske finančne oblasti so odločile, da ne bodo več ovirale izplačila nagrade jugoslovanski nogometni zvezi, ki si jo je priigrala z uvrstitvijo v četrtfinale evropskega prvenstva. Kot so zapisali v izjavi za javnost, je jugoslovanska nogometna zveza zasebna institucija in torej ni pod nadzorom predsednika Slobodana Miloševića.
Odzivi na črnogorsko resolucijo
09. 07. 2000 14.22
Potem ko je črnogorski parlament v noči na soboto na izredni seji v Podgorici sprejel resolucijo, v kateri je zavrnil spremembe jugoslovanske ustave, ki jih je v četrtek sprejel parlament ZRJ, je tiskovni predstavnik State Departmenta Philip Riker za beograjski zasebni Radio B2-92 dejal, da je Washington v zvezi z ustavnimi spremembami v ZRJ zahteval od predsednika Črne gore Mila Đukanovića, naj se vzdrži prenagljenih enostranskih korakov.
10. obletnica spravne slovesnosti v Rogu
08. 07. 2000 20.59
Predsednik države Milan Kučan je v spremstvu žene Štefke in Spomenke Hribar ob današnji deseti obletnici spravne slovesnosti pri množičnem grobišču po vojni pobitih domobrancev pod Krenom v Kočevskem Rogu položil venec na to grobišče. Predsednik države je v pisni izjavi ob tej priložnosti ponovil besede obžalovanja in obsodbe povojnih izvensodnih pobojev, 'ki bodo v slovenskem zgodovinskem spominu zapisani kot moralni in pravni zločin', kot jih je izrekel že na slovesnosti pred desetimi leti. Takrat se je predsednik Kučan poklonil mrtvim in povabil žive k spravi in sožitju skupaj z nadškofom Alojzijem Šuštarjem. Kot je v izjavi poudaril predsednik države Kučan, imajo vsi mrtvi pravico do imena na grobu in do miru v njem. 'Samo na podlagi pietete do mrtvih je mogoče spravno sožitje med živimi, je mogoča strpnost v skupnem bivanju ljudi različnih prepričanj drug z drugim in ne drug proti drugemu. Politična zloraba preteklosti in mrtvih pelje drugam, povzroča nove delitve in vzbuja nova sovraštva', je menil Kučan. Nadaljeval je, da so tudi s spravno slovesnostjo pred desetimi leti postavljali temelje nacionalnemu soglasju za plebiscit o samostojni slovenski državi in za njeno obrambo v osamosvojitveni vojni. Ob tem je izpostavil, da 'kakor smo takrat potrebovali večinsko nacionalno in državljansko soglasje, tako ju potrebujemo tudi danes, ob izzivih tretjega tisočletja in nuji, da svojo državo umestimo v evropske in svetovne integracije'. Predsednik Kučan meni, da je vsak narod zase odgovoren sam. Kot narod in država se bomo po predsednikovih besedah ohranili le s skupnimi močmi in 'prijazno življenje si bomo omogočili, če bomo sprejeli našo notranjo različnost, individualnost vsakogar izmed nas in se med seboj spoštovali'.
SE ob 5. obletnici pokola v Srebrenici
07. 07. 2000 17.56
Predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope Lord Russell-Johnston se je danes v posebni izjavi spomnil pokola v Srebrenici, v katerem so pred petimi leti sile bosanskih Srbov po ukazu Ratka Mladiča in pod oblastjo Radovana Karadžiča ubile med 7000 in 8000 civilistov.
Oracle priznal vohunjenje
04. 07. 2000 11.17
Predsednik ameriškega programerskega velikana Oracle Larry Ellison je izzivalno potrdil, da je najel privatne detektive za vohunjenje pri zaveznikih ameriškega računalniškega velikana Microsoft. Vztrajal je tudi pri trditvi, da je njegovo podjetje s tem le opravljalo svojo državljansko dolžnost. ''Zelo dobro se počutim glede tega, kar smo naredili'', je povedal Ellison. Povedal je še, da je detektivsko delo pokazalo, da je Microsoft plačeval trgovinskim in političnim skupinam, da so vplivale na javno mnenje med protimonopolnim sojenjem Microsoftu.
Rusija in Brazilija za sodelovanje v vesolju
02. 07. 2000 16.02
Brazilija in Rusija sta se odločili za sodelovanje pri razvoju vesoljskih opazovalnih sistemov in izstreljevanju satelitov, je sporočila brazilska vesoljska agencija. V izjavi za tisk so zapisali, da sta se za sodelovanje dogovorila ruski premier Mihail Kasjanov in brazilski podpredsednik Marco Maciel ob obisku slednjega v Moskvi. Med obiskom je prišlo tudi do srečanja med brazilsko in rusko delegacijo.
125 milijonov evrov pomoči Turčiji
02. 07. 2000 15.58
Evropska investicijska banka (EIB) je odobrila 125 milijonov evrov pomoči za podporo privatnemu sektorju gospodarstva v Turčiji, je v izjavi za tisk zapisala banka. Z denarno pomočjo EU naj bi Turčija pospešila hitrejšo obnovo prizadetih območij. Posojilo je del programa EIB za pomoč v potresih prizadetim območjem.