izplačevanje

Poslanske plače višje le za 6,5 odstotka

20. 07. 1999 13.47

Ob obravnavi finančnega načrta državnega zbora (DZ) za leti 2000 in 2001 na kolegiju predsednika DZ Janeza Podobnika je generalna sekretarka Jožica Velišček med drugim posebej opozorila, da se v nasprotju z ''zavajajočimi komentarji v medijih'' plače poslancev in funkcionarjev v primerjavi z lanskim letom ne bodo zvišale za četrtino - temveč le za t.i. indeks rasti 106,5.

Demonstracije pred rusko vladno palačo

05. 10. 1998 16.16

Približno 3000 ruskih študentov in učiteljev je pred vladnim poslopjem v Moskvi danes zahtevalo izplačilo plač in štipendij, ki jih niso prejeli tudi po več mesecev. Tatjana Matvijenko, podpredsednica vlade, pristojna za socialno politiko, je stavkajočim povedala, da si vlada prizadeva za redno izplačevanje plač državnim uslužbencem od oktobra. To je obljubil tudi premier Jevgenij Primakov.

Dvig italijanskih pokojnin bo odslej mogoč na NLB

12. 02. 1998 15.05

Kmečka banka Gorica, ki je julija lani na razpisnem natečaju pridobila pravico za izplačevanje italijanskih pokojnin širom Evrope, si je na območju Slovenije kot banko - partnerja za njihovo izplačevanje izbrala Novo ljubljansko banko. Skupni posel je doslej potekal tako, da so slovenski upravičenci pokojnin prejemali bančne čeke, vnočljive pri NLB. Banki pa sta sodelovanje poglobili in bodo odslej v NLB lahko pokojnine knjižili neposredno na račune upravičencev.

DZ noveliral zakon o investicijskih skladih ter zakon o izvrševanju kazenskih sankcij

28. 01. 1998 09.37

Državni zbor (DZ) je v popoldanskem nadaljevanju izredne seje po hitrem postopku noveliral zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter za tem še zakon o izvrševanju kazenskih sankcij. S prvo zakonsko novelo je zakonodajalec določil pogoje za preoblikovanje pooblaščenih investicijskih druzb (PID) v redne investicijske oziroma delniške druzbe po zakonsko določenem roku - 13. marcu 1999. Z vnešenimi spremembami v zakon o izvrševanju kazenskih sankcij pa je določil, da bo odslej temeljni zavezanec za izplačevanje odškodnin za zaplenjeno premoženje po drugi svetovni vojni država in ne več občine. Zavezanca za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi sta država oziroma občina, ki je lastnik zaplenjenega premočenja. Če pa vrnitev premoženja ali njegovega dela v naravi ni več možna, pa bo odslej zavezanec za plačilo odškodnine država. Slednja bo lahko v izjemnih primerih uveljavljala tudi povrnitev plačane odškodnine od samoupravne lokalne skupnosti, vendar le tedaj, če je lokalna skupnost pred tem brez utemeljenih razlogov zavrnila vrnitev zaplenjene nepremičnine.