izpustitev
Predstavniki jugoslovanskega pravosodnega ministrstva na Kosovu
16. 11. 2000 00.00
Na obisku v Prištini se mudijo trije predstavniki jugoslovanskega pravosodnega ministrstva. S predstavniki Organizacijskega odbora za osvoboditev Albancev iz srbskih zaporov so se ob posredovanju predstavnika misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) pogovarjali o izboljšanju življenjskih pogojev za albanske zapornike v srbskih zaporih, ne pa tudi o njihovi izpustitvi. Albanska stran sicer odločno zahteva hitro in brezpogojno izpustitev Albancev iz srbskih zaporov. Sicer pa rezultati srečanja še niso znani. Albanski predstavniki so, kot poroča hrvaška agencija Hina, zavrnili neposredne pogovore z jugoslovanskimi predstavniki, zato so po navedbah Hine pogovori potekali na dveh ločenih mestih v Prištini ob posredovanju namestnika civilnega upravitelja ZN na Kosovu Jacka Coveyja.
Na Kosovu začeli 12-urno splošno stavko
14. 11. 2000 00.00
V Prištini in v številnih drugih kosovskih mestih se je ob 8. uri začela splošna stavka, s katero več deset tisoč ljudi od mednarodne skupnosti zahteva nujne ukrepe za hitro in brezpogojno izpustitev skoraj 800 albanskih zapornikov iz srbskih zaporov in razjasnitev usode najmanj 3400 izginulih Albancev. Vsi prištinski dnevniki danes precej pozornosti namenjajo tudi včerajšnji triurni splošni protestni stavki, in zatrjujejo, da naj bi se je udeležilo skoraj 100.000 ljudi. Dnevnik Koha Ditore v članku z naslovom Začetek konca potrpljenja navaja, da se je več deset tisoč prebivalcev pridružilo družinam albanskih zapornikov, ki že sedem dni protestirajo pred narodnim gledališčem v Prištini.
Protest kosovskih Albancev
13. 11. 2000 00.00
Več deset tisoč kosovskih Albancev se je danes v središču Prištine pridružilo svojcem kosovskih Albancev, zaprtih v srbskih zaporih, ki že šesti dan zapirajo glavno ulico v Prištini in zahtevajo izpustitev svojih najbližjih. Protestniki so se v mirnem sprevodu sprehodili mimo nacionalnega gledališča do sedeža uprave ZN v pokrajini. Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je v srbskih zaporih zaprtih še približno 800 kosovskih Albancev.
Aretacije kurdskih politikov
05. 11. 2000 00.00
Turške oblasti so na vzhodu Turčije aretirale okoli 50 lokalnih politikov, pripadnikov glavne legalne prokurdske Demokratske stranke ljudstva (HADEP), so danes sporočili iz te stranke. Aretirani so bili predvsem lokalni kurdski politiki, ki so bili aktivni na območju mest Van in Yueksekova. Vodstvo HADEP, ki se že dalj časa pritožuje zaradi stopnjevanja pritiska turških oblasti na to stranko, zahteva takojšnjo izpustitev svojih pripadnikov. V minulih mesecih so oblasti na vzhodu Turčije aretirale več politikov HADEP in jih postavile pred sodišče, zaradi domnevnega podpiranja prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) pa so proti stranki sprožile tudi postopek o prepovedi delovanja.
Vrh v Biarritzu sklenjen z optimizmom
14. 10. 2000 00.00
Dvodnevno vrhunsko zasedanje Evropske unije v Biarritzu se je končalo z optimizmom francoskega predsedstva glede možnosti, da bo unija izpolnila zastavljeni rok in čez
Arafat pripravljen sodelovati na vrhu v Kairu
13. 10. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je v noči na petek španskemu premieru Joseju Marii Aznarju sporočil, da je pripravljen sodelovati na vrhunskem srečanju o Bližnjem vzhodu, ki naj bi potekal v Kairu, je danes popoldne sporočil tiskovni predstavnik španske vlade. V spopadih med izraelsko vojsko in palestinskimi protestniki v Hebronu je danes življenje izgubil nek Palestinec, so sporočili iz tamkajšnje bolnišnice. 24-letni Palestinec je umrl zaradi strelne rane v trebuh. Po zadnjih podatkih je bilo v današnjih spopadih na palestinskih ozemljih ranjenih 17 Palestincev. Nekaj sto skrajnih Palestincev pa je danes v Gazi zažgalo hotel in več palestinskih trgovin, ker naj bi lastniki prodali alkohol in s tem kršili muslimanske zakone.
Izraelska vojska v stanju pripravljenosti
13. 10. 2000 00.00
Izraelska policija in vojska sta zaradi nevarnosti atentatov od danes v stanju pripravljenosti, potem ko so palestinske avtonomne oblasti včeraj iz zaporov izpustile večino zapornikov proiranskega gibanja Hamas. Policija in vojska sta okrepili varovanje tržnic, trgovinskih središč, sinagog in drugih javnih krajev.
Zavrnili prošnjo za pogojno izpustitev
04. 10. 2000 00.00
Komisija za izpustitve zapora v Attici v ameriški zvezni državi New York je v torek po kratkem zaslišanju zavrnila prošnjo morilca britanskega glasbenika Johna Lennona za pogojno izpustitev. 45-letni Chapman je 8. decembra 1980 ustrelil Lennona, potem ko se je ta s soprogo Yoko Ono s snemanja vračal v stanovanje na newyorškem Manhattnu. Chapman je priznal nenaklepni umor in bil za dejanje leta 1981 obsojen na dosmrtno ječo z možnostjo predčasne izpustitve po dvajsetih letih prestane kazni.
IMF in Svetovna banka obsodila proteste
28. 09. 2000 00.00
Potem, ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) včeraj predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na dopoldanski novinarski konferenci predstavila zaključke zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Koehler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra. Köhler je po izgredih, ki so spremljali letno zasedanje finančnih organizacij, od nekaterih mednarodnih nevladnih organizacij zahteval, naj se odpovejo nasilju, in poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali, temveč so doživeli poraz. Ob tem je ocenil, da se je češka družba na obnašanje protestnikov odzvala odklonilno. Poudaril še je, da je Praga lahko ponosna na organizacijo zasedanja, zaradi katere se je po mnenju Köhlerja okrepil tudi ugled mesta v svetu. Predsedujoči letnega zasedanja IMF in SB, južnoafriški minister za finance Trevor Manuel, je na novinarski konferenci zatrdil, da zasedanja, ki bi se moralo končati v četrtek, niso predčasno zaključili zaradi protestov, ampak zaradi učinkovitega poteka zasedanja. Predsednik Svetovne banke Wolfensohn pa je menil, da je bilo zasedanje izredno uspešno, čeprav je potekalo v težkih pogojih, in prav tako poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali. Dejal je, da so bili pogovori z neodvisnimi skupinami zelo "plodni" in koristni. Ugotovil je še, da imajo skupine, s katerimi se je pogovarjal, z IMF in SB veliko skupnih ciljev. Generalni direktor IMF je investicijo bank ocenil kot pravo odločitev in ob tem menil, da je intervencija bank dokaz, da je Evropska centralna banka institucija, ki je pristojna za razvoj tečaja. Dodal je, da bo prihodnji razvoj skupne evropske valute odvisen od strukturnih reform v Evropi. Kot največji izziv je Köhler označil zmanjševanje revščine v svetu in preoblikovanje globalizacije tako, da bi koristila vsem. Poudaril je, da bi bilo treba izboljšati mednarodni finančni sistem in poskrbeti, da bi bil bolj pregleden. Nasprotniki globalizacije so predčasen zaključek zasedanja danes označili kot uspeh, ki naj bi bil posledica množičnih protestov. V češki prestolnici se je v času zasedanja IMF in WB zbralo skupaj približno 12.000 ljudi iz več držav, ki so med drugim tudi nasilno protestirali proti globalizaciji.
Ugrabitelji so se predali
22. 09. 2000 00.00
Ugrabitelji v ruskem mestu Lazarevsko ob Črnem morju, blizu ruskega letovišča Soči, so danes izpustili še zadnja dva talca in se predali policiji potem ko so tri talce izpustili že včeraj zvečer. Trije ugrabitelji so včeraj v kraju Lazarevsko blizu ruskega letovišča Soči ob Črnem morju zadržali več, domnevno pet, delavcev z nekega gradbišča. Oboroženi ugrabitelji so sprva zahtevali helikopter in 30 milijonov dolarjev odkupnine, poleg tega pa še izpustitev vseh Čečencev iz ruskih zaporov in srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Policija jih je obkolila in se pripravljala na osvoboditev talcev. Ugrabitelji so že sinoči izpustili tri talce, zgodaj zjutraj enega moškega, kasneje pa še eno žensko, za katero pa se je porodil sum, da gre za resnično talko. Po navedbah ruskih varnostnih oblasti ni jasno na kateri strani je pravzaprav bila izpuščena ženska. Obstajajo utemeljeni razlogi, da je ženska pravzaprav njihova sodelavka, je za rusko tiskovno agencijo Itar-Tass izjavil predstavnik urada ruskega predsednikovega za južno Rusijo Nikolaj Karpov. Ugrabitev naj bi se zgodila precej spontano, po mnenju pomočnika direktorja zvezne varnostne službe Germana Ugrimova naj bi ugrabitev prerasla iz nočnega popivanja zdolgočasene družbe. Nasploh je zadeva precej nejasna, saj naj bi bili nekateri ugrabitelji in talci medseboj sorodniki. Uradna preiskava že poteka.
Ugrabitelji na Jolu so posiljevali talke
12. 09. 2000 00.00
Finec Risto Vahanen, eden izmed štirih talcev, ki so jih minulo soboto muslimanski uporniki po več kot štirih mesecih in pol izpustili s filipinskega otoka Jolo, je v pogovoru za finsko televizijo MTV3 povedal, da so ugrabitelji posiljevali nekatere ugrabljene ženske. "Ne želim povedati imen, žrtve pa so želele, da bi svet izvedel, kaj je vodja upornikov Robot storil", je povedal Vahanen.
Uporniki ugrabili ameriškega državljana
30. 08. 2000 00.00
Potem, ko so pripadniki filipinske uporniške skupine Abu Sajaf pred dnevi izpustili 6 talcev, ki so jih na filipinskem otoku Jolo zadrževali več kot 4 mesece, je svet obšla vest, da so uporniki ugrabili ameriškega državljana. Združene države Amerike so zahtevale, da uporniki takoj izpustijo Američana, ki ga sedaj skupaj s sedmimi talci zadržujejo na otoku Jolo.
V Libijo prispelo letalo s šestimi talci
29. 08. 2000 00.00
Včeraj je v libijsko prestolnico Tripoli prispelo letalo s šestimi talci, ki so jih zadrževali muslimanski uporniki. Med talci sta bila dva Francoza, dva Južnoafričana, Nemec in Libijka francoskega porekla. V rokah muslimanskih upornikov je tako še nekaj talcev, med njimi tudi ameriški državljan, za katerega trdijo, da ga bodo ubili, če ZDA ne bodo izpolnile njihovih zahtev. Šest talcev, od tega dva Južnoafričana, tri Francozinje in enega Nemca, so izročili v Tripoliju, saj je bila Libija glavna posrednica pri pogajanjih za njihovo izpustitev. Kljub pričakovanjem se slovesnosti ob predaji talcev ni udeležil libijski predsednik Moamar Gadafi, ker je prisostvoval podpisu mirovnega sporazuma za Burundi v tanzanijski Aruši. Krožijo pa govorice, da bi se libijski voditelj predaje udeležil le, če bi na slavnost prišla tudi nemški in francoski zunanji minister. Talce so predali na mestu, kjer je leta 1986 v ameriškem bombnem napadu umrla Gadafijeva hčerka.
Ugrabitelji izpustili pet talcev
27. 08. 2000 00.00
Na južnofilipinskem otoku Jolo, kjer pripadniki islamskega uporniškega gibanja Abu Sajaf že več tednov zadržujejo talce, so danes izpustili pet tujcev. Dve Francozinji, Južnoafričanko, Libanonko in Nemca naj bi izpustili, potem ko je libijska vlada, ki sodeluje na pogajanjih, za vsakega talca plačala milijon dolarjev, so sporočili pogajalci.
Štirje novinarji osumljeni vohunjenja
21. 08. 2000 00.00
Štiri člane televizijske ekipe Channel Four so aretirali na podlagi suma vohunjenja, je v soboto dejal liberijski Minister za pravosodje Eddington Varmah. Britanija in ZDA naj bi Liberijo in predsednika Taylorja skušali okriviti tihotapljenja diamantov, ki naj bi jih kopali v rudnikih v Sierra Leoneju, ki so pod nadzorov upornikov Revolutionary United Front (RUF).
Ugrabitelji izpustili še tri talce
20. 08. 2000 00.00
Ugrabitelji skupine Abu Sajaf na otoku Jolo so sinoči izpustili še zadnje tri malezijske talce. Za njihovo izpustitev naj bi plačali odkupnino v višini več milijonov ameriških dolarjev. Filipinski pogajalci so davi znova začeli pogajanja z muslimanskimi uporniki, ki že štiri mesece zadržujejo več kot 20 talcev.
Pogajanja niso bila uspešna
19. 08. 2000 00.00
Na filipinski otok Jolo, kjer pripadniki islamističnega gibanja Abu Sajaf zadržujejo še 28 talcev, so danes prispeli trije visoki vladni pogajalci, ki naj bi dosegli izpustitev vseh talcev na tem južno filipinskem otoku. Po besedah namestnika libijskega zunanjega ministra Hassonaha el Scawescha pa libijska vlada pričakuje izpustitev talcev najkasneje jutri.
Slovenca na prostosti
16. 08. 2000 00.00
Drama dveh Slovencev iz okolice Nove Gorice, ki sta bila osumljena vohunjenja in sta v vojaškem zaporu v okolici Podgorice čakala na sojenje na vojaškem sodišču, se je danes srečno končala. Po naših podatkih je tožilec odstopil od sodnega pregona 31-letne Nataše Žorž, sodnik pa je 36-letnega Miloša Glišoviča obsodil na 3 mesece pogojne kazni.
Predčasno izpustili Lia Wenshenga
15. 08. 2000 00.00
Kitajske oblasti so danes po osmih letih predčasno izpustile iz zapora ustanovitelja Socialistične in demokratične stranke Kitajske Lia Wenshenga. Kot so sporočili iz centra za človekove pravice in demokracijo v Hongkongu, je Liu sedaj doma v kraju Yinchuan v avtonomni pokrajini Ningxia.
Izpustitev tujih talcev v 48 urah?
15. 08. 2000 00.00
Po besedah filipinskih oblasti obstaja veliko upanje, da bodo muslimanski uporniki v prihodnjih 48 urah izpustili tuje talce, ki jih na otoku Jolo zadržujejo že skoraj štiri mesece. Po njihovem je treba opredeliti še končne podrobnosti, helikopterji v bližnji Zamboangi pa so že pripravljeni za polet proti Jolu, kjer bi pobrali talce.
Izpuščeni sodelavki Rdečega križa odpotovali v Ženevo
13. 08. 2000 00.00
Dve sodelavki Mednarodnega odbora Rdečega križa (CICR), ki so ju ugrabitelji v Gruziji v noči na nedeljo skupaj z njunim voznikom po dobrem tednu izpustili, sta iz gruzinske prestolnice Tbilisi že odpotovala v Ženevo, kjer je sedež CICR. Italijanski premier Giuliano Amato se je gruzinskemu predsedniku Edvardu Ševardnazeju zahvalil za pomoč v prizadevanjih za izpustitev sodelavcev CICR. Ugrabitelji so sicer izpustili talce potem, ko so oblasti v Gruziji med pogajanji obljubile, da jih ne bodo preganjale. Ugrabitelji, katerih identiteta ni popolnoma pojasnjena, so Francozinjo Sophio Procofieff in Italijanko Natascio Zulino ter njunega gruzinskega voznika Jurija Darčijeva ugrabili 5. avgusta v goratem predelu Gruzije ob meji s Čečenijo. Njuni sodelavci so se z njima nazadnje pogovarjali 3. avgusta, njihov zapuščen avto pa so nato našli dva dni kasneje. Predstavniki CICR so se sprva bali, da so ugrabitelji odpeljali talce v gorate predele Čečenije, kjer od septembra lani še vedno potekajo boji med čečenskimi uporniki in ruskimi zveznimi enotami.
Robert Downey Jr. spet na prostosti
04. 08. 2000 11.42
Ameriškega igralca Roberta Downeyja Jr. so po letu dni proti varščini v višini 5000 ameriških dolarjev izpustili iz zapora. 34-letnega Downeyja so za tri leta zaprli, ker je priznal, da ne hodi na kontrole navzočnosti mamil v krvi, s čimer je kršil pogojno izpustitev. Po letu zapora so njegovi odvetniki vložili prošnjo za izpustitev, ker so menili, da sodnica, ki mu je kazen prisodila, ni upoštevala časa, ki ga je Downey preživel v rehabilitacijskem centru. Downeyju so pred leti prisodili 15 mesecev zdravljenja v zavodu za rehabilitacijo narkomanov, ker je vozil avto pod vplivom drog in imel pri sebi orožje, vendar je v zavodu zdržal le 53 dni. Downey je bil leta 1992 nominiran za oskarja za glavno vlogo v biografskem filmu znanega komika Charlieja Chaplina. Igral je tudi v filmih Rojena morilca in Manj kot nič.
Robert Downey Jr. spet na prostosti
04. 08. 2000 00.00
Ameriškega igralca Roberta Downeyja Jr. so po letu dni proti varščini v višini 5000 ameriških dolarjev izpustili iz zapora. 34-letnega Downeyja so za tri leta zaprli, ker je priznal, da ne hodi na kontrole navzočnosti mamil v krvi, s čimer je kršil pogojno izpustitev. Po letu zapora so njegovi odvetniki vložili prošnjo za izpustitev, ker so menili, da sodnica, ki mu je kazen prisodila, ni upoštevala časa, ki ga je Downey preživel v rehabilitacijskem centru. Downeyju so pred leti prisodili 15 mesecev zdravljenja v zavodu za rehabilitacijo narkomanov, ker je vozil avto pod vplivom drog in imel pri sebi orožje, vendar je v zavodu zdržal le 53 dni. Downey je bil leta 1992 nominiran za oskarja za glavno vlogo v biografskem filmu znanega komika Charlieja Chaplina. Igral je tudi v filmih Rojena morilca in Manj kot nič.
Izpustili še zadnjih 86 severnoirskih teroristov
28. 07. 2000 12.42
Na Severnem Irskem so danes izpustili zadnjo skupino severnoirskih teroristov v skladu s severnoirskim mirovnim sporazumom iz leta 1998. Iz najstrožje varovanega zapora Maze blizu Belfasta v grofiji Antrim so namreč izpustili še zadnjo skupino 86 katoliških in protestantskih teroristov. Po izpustitvi te zadnje skupine je zapor Maze tik pred zaprtjem. V tem najbolj znanem zaporu na Severnem Irskem, ki so ga zgradili za 1700 zapornikov, je namreč ostalo samo še 15 zapornikov in 800 paznikov. Te zapornike naj bi kmalu prepeljali v druge zapore. V skladu s tem ključnim določilom mirovnega sporazuma so skupno izpustili 428 obsojenih teroristov obeh strani. Njihova izpustitev je naletela na ostre kritike svojcev žrtev terorizma. Med drugim so namreč izpustili tudi 31-letnega Jamesa McArdla, ki je leta 1996 v Londonu sprožil bombo, v eksploziji katere sta umrli dve osebi. Obsojen je bil na 25-letno zaporno kazen, za rešetkami pa je presedel tri leta. Izpustili so tudi 32-letnega Michaela Carahera, ki je s strelnim daljnogledom ustrelil najmanj sedem britanskih vojakov in bil obsojen na 105 let zapora.
Obsodili srbskega novinarja
27. 07. 2000 20.45
Jugoslovansko vojno sodišče je včeraj obsodilo srbskega novinarja Miroslava Filipovića na sedemletno zaporno kazen. Srbski novinar je bil obsojen, ker naj bi ''izdajal vojaške skrivnosti ter širil lažne informacije''.
Predčasen izpust zapornikov
23. 07. 2000 18.32
Iz zapora Maze v Severni Irski bodo prihodnji teden v skladu z mirovnim sporazumom iz leta 1998 izpustili še zadnjih 86 republikanskih in protestantskih zapornikov, so danes sporočili uradni britanski viri. Sporazum Sveti petek je namreč predvideval izpustitev vseh paravojaških zapornikov, katerih milice spoštujejo prekinitev ognja, in zaprtje omenjenega zapora. V zaporu bo do njegove ukinitve zaprtih le še 16 zapornikov.
Ugrabitelji izpustili še dva talca
21. 07. 2000 18.18
Pripadniki skrajne muslimanske skupine Abu Sajaf so danes izpustili še dva filipinska talca, ki so jih zadrževali na otoku Jolo. Uporniki so zjutraj že izpustili štiri Malezijce, ki so jih skupaj s preostalimi, večinoma tujimi državljani zadrževali že tri mesece.
Neuspešna pogajanja o vojnih ujetnikih
21. 07. 2000 08.27
Predstavnikom Hrvaške in ZRJ se na dvodnevnih pogovorih v Zagrebu ni uspelo dogovoriti o izmenjavi podatkov o vojnih ujetnikih in osebah, ki jih pogrešajo po letu 1991. Hrvaška vlada je kljub temu v današnji izjavi ob koncu pogovorov pozdravila nadaljevanje pogajanj po več kot letu premora, ki je nastal zaradi letalskih napadov zveze NATO na ZRJ.
Uporniki še držijo talce
19. 07. 2000 15.45
Muslimanska uporniška skupina Abu Sajaf še ni dokončno izpustila sedem malezijskih talcev, kot so pred tem poročali viri blizu pogajalcev, je povedal glavni filipinski vladni pogajalec za izpustitev talcev Roberto Aventajado. Malezijce so sicer res odpeljali s filipinskega otoka Jolo, kjer muslimanski uporniki zadržujejo ostale talce, vendar pa po pričevanju Aventajade malezijske talce še vedno zadržujejo na otoku Mindanao v mestu Zamboanga.
Robertson na obisku na Kosovu
18. 07. 2000 19.14
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson, ki se s predstavniki stalnega sveta severnoatlanske zveze danes mudi na enodnevnem obisku na Kosovu, je v Prizrenu izrazil zadovoljstvo nad dosedanjimi prizadevanji mednarodne skupnosti in lokalnega prebivalstva pri ohranjanju miru v pokrajini.