izvoljen
Brad Pitt še vedno najbolj seksi
03. 11. 2000 00.00
Brad Pitt, 36-letni sveže poročeni hollywoodski zvezdnik, je tudi po poroki s "TV - prijateljico" Jennifer Aniston še vedno eden najbolj čednih mož na svetu. Ameriška revija People je igralca razglasila za najbolj seksi moškega v letu 2000, s čemer je nasledil lanskega "nosilca" Richarda Gerea. Pitt je bil v tej reviji sicer že leta 1995 izvoljen za utelešenje popolne moškosti, takrat sicer še kot samec. Plavolasi Američan je tako prvi, ki se lahko ponaša z dvakratnim tovrstnim nazivom. Revija People najbolj privlačnega moškega izbira od leta 1985, doslej pa so ta laskavi naslov osvojili tudi Sean Connery, Tom Cruise, Denzel Washington in George Clooney.
Izginilo odlikovanje za Miloševića
28. 10. 2000 00.00
Zlato odlikovanje, ki je bilo izdelano za nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, je izginilo. Milošević bi moral na pobudo stranke Jugoslovanske levice najvišje državno odlikovanje, red narodnega heroja, dobiti že minulo poletje, vendar pa so podelitev zaradi negativnih odzivov preložili na čas po pričakovani ponovni izvolitvi Miloševića. A so se ušteli in 24. septembra je bil za jugoslovanskega predsednika izvoljen Vojislav Koštunica. Povrh vsega je sedaj izginilo še odlikovanje. Po navedbah vodje nadzora proizvodnje v rudniku zlata Majdanpek odlikovanje tehta okoli 640 gramov in je izdelano iz 14-karatnega zlata. V javnosti se širijo govorice, da naj bi Miloševića poleg tega razveselili še s parom dragocenih briljantov.
Rafik Hariri stari novi libanonski premier
23. 10. 2000 00.00
Nekdanji libanonski premier, milijarder Rafik Hariri, ki je pred skoraj dvema letoma izgubil položaj predsednika vlade v bitki za prevlado s predsednikom države Emilom Lahudom, je bil danes ponovno izvoljen na ta položaj, potem ko sta mu podporo izrekli več kot dve tretjini poslancev libanonskega parlamenta.
Gore napadel Busha glede umika z Balkana
22. 10. 2000 00.00
Demokratski kandidat za predsednika ZDA Al Gore je ostro napadel in zavrnil načrte republikanskega kandidata Georga Busha mlajšega, da bi se ZDA umaknile iz mirovnih misij zveze NATO na Balkanu. Gore je dejal, da je takšno stališče nevarno in da "izraža osnovno nerazumevanje ameriške vloge v svetu". Gore je še opozoril, da bi takšna odločitev lahko pripeljala do razpada zveze NATO in bi spodkopala mir v Evropi. Odzvala se je tudi ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, ki je Busheve načrte označila za nevaren signal ter spodkopavanje prizadevanj za svobodno in demokratično Evropo.
Sampaio bo vnovič kandidiral
19. 10. 2000 00.00
Portugalski predsednik Jorge Sampaio je danes potrdil pričakovano vnovično kandidaturo na predsedniških volitvah, ki bodo na Portugalskem 14. januarja prihodnje leto. Sampaio se tako poteguje za drugi petletni predsedniški mandat. "Kandidiram zato, ker želim nadaljevati s svojo politiko, ki temelji na republikanski etiki, na načelih pravičnosti in družbene enakopravnosti," je Sampaio pojasnil svojo odločitev.
Neposredne mandate dobilo 60 kandidatov
17. 10. 2000 00.00
Seznam tistih, ki bodo prihodnja štiri leta sedeli v poslanskih klopeh nove velike dvorane državnega zbora, je sicer že znan, po oblikovanju nove vlade pa se bo najverjetneje še spremenil. Neposredne mandate je dobilo več kot šestdeset kandidatov.
Kwasniewski prepričljivo zmagal
09. 10. 2000 00.00
Dosedanji poljski predsednik Aleksander Kwasniewski je bil že v prvem krogu včerajšnjih predsedniških volitev vnovič izvoljen za predsednika države. Po podatkih, zbranih po preštetju glasovnic v 520 voliščih, je zbral 54,7 odstotka glasov. Po teh delnih izidih, ki jih je objavila poljska televizija TVP1, je nekdanji poljski zunanji minister Andrzej Olechowski s 17,6 odstotka glasov na drugem mestu. Na tretje mesto se je uvrstil vodja konservativnega zavezništva AWS-Solidarnost Marian Krzaklewski s 14,8 odstotka zbranih glasov. Kwasniewski je sinoči po zaprtju volišč dejal, da bo priključitev Poljske k EU prednostna naloga njegovega drugega petletnega predsedniškega mandata. Pri tem je poudaril, da ne govori le o gospodarski in politični dimenziji EU, temveč tudi o psihološki, saj se bodo morali Poljaki po njegovih besedah "pripraviti na novo igro".
Putin čestital Kwasniewskemu
09. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je čestital dosedanjemu poljskemu predsedniku Aleksandru Kwasniewskemu za vnovično izvolitev na predsedniških volitvah in sprejel povabilo na obisk v Varšavo. Datum obiska še ni določen, predsednika pa sta se zavzela za izboljšanje odnosov med nekdanjima zaveznicama v Varšavskem paktu.
Beograd dobil novega župana
06. 10. 2000 00.00
Davi je v prestolnici Srbije in Jugoslavije konstituiran novi mestni svet in izvoljen novi beograjski župan, sočasno pa je napovedana čimprejšnja ustanovitev kriznega štaba, ki naj bi poskrbel, da bi prehodno obdobje minilo s čim manj problemi, ki sicer spremljajo podobne državne preobrate.
Bizjaku potekel mandat
29. 09. 2000 00.00
Danes poteče mandat varuhu človekovih pravic Ivan Bizjaku, ki je bil na to mesto izvoljen leta 1994. Za njegovega naslednika se poteguje 22 kandidatov, med najbolj znanimi imeni pa so Vera Kozmik, Mateja Kožuh Novak, Sonja Lokar, Biserka Marolt Meden, Neva Miklavčič Predan, Irena Virant in Ladislav Troha.
Izteka se rok za zbiranje kandidatur
26. 09. 2000 00.00
Opolnoči se bo iztekel že drugi, tokrat 60-dnevni rok za zbiranje predlogov kandidatov za prosto mesto ustavnega sodnika. Poziv predsednika republike Milana Kučana za zbiranje kandidatur je bil v uradnem listu objavljen 28. julija. Na ustavnem sodišču se bo namreč s 30. septembrom spraznilo mesto ustavnega sodnika, saj je sodnica ustavnega sodišča Miroslava Geč-Korošec zahtevala, da se jo zaradi odhoda v pokoj predčasno in z omenjenim dnem razreši s te funkcije. Na mesto ustavne sodnice je Miroslava Geč-Korošec nastopila 9. januarja 1998, v devetčlanskem ustavnem sodišču pa je nadomestila ustavnega sodnika Janeza Šinkovca. Mandat bi se ji iztekel leta 2007.
Hud udarec za Jospinov načrt
25. 09. 2000 00.00
Na predčasnih lokalnih volitvah v Ajacciou na Korziki je zmagal dosedanji župan Marc Marcangeli, ki je prejel 42 odstotkov glasov, sledi mu kandidat levice Simon Renucci s 33 odstotki, šele tretje mesto pa je s 24 odstotki zasedel predsednik desnice v lokalni skupščini Jose Rossi. S tem je načrt francoskega premiera Lionela Jospina za rešitev korziškega vprašanja doživel hud udarec, saj je imel Rossi v procesu pogajanj in oblikovanja načrta eno ključnih vlog.
Generalna konferenca MAAE
19. 09. 2000 00.00
Včeraj se je na Dunaju začelo 44. zasedanje Generalne konference Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE). Na konferenci bodo tudi letos obravnavali vrsto vprašanj miroljubne uporabe jedrske energije, varne uporabe virov sevanja, varnega ravnanja z radioaktivnimi odpadki, neproliferacije jedrskega orožja in varovanja jedrskih materialov.
Internet povečal gospodarsko rast
08. 09. 2000 00.00
Ameriški demokratski predsedniški kandidat Al Gore je na svoji spletni strani izjavil, da je razvoj informacijske tehnologije vsaj tretjinsko pripomogel k gospodarski rasti ZDA, obenem pa je predstavil tudi svoj predsedniški načrt razvoja informacijske tehnologije v prihodnosti. Gore tako napoveduje, da bo med svojim predsedniškim mandatom pričel z izvajanjem programa, ki naj bi v 10 letih ustvaril 10 milijonov novih delovnih mest na področju naprednih tehnologij. Tako bo, če bo seveda izvoljen, uvedel program davčnih olajšav za 10 milijonov državljanov, ki bo vsakemu posamezniku, ki se bo osebnostno in izobrazbeno usmerjal k novi ekonomiji, prihranil 6.000 dolarjev, poleg tega pa bo na vsakega takega posameznika prispeval tudi 2.800 dolarjev za dodatno izobraževanje. V revnih predelih bo država pričela z gradnjo 2.000 tehnoloških centrov, internet naj bi prišel v prav vsako ameriško učilnico, poleg še številnih predlogov pa se bo Gore zavzemal tudi za odpravo trgovskih omejitev za tehnološka podjetja.
Ustanovitev Progresivne stranke
03. 09. 2000 00.00
Včeraj popoldne je bil v Kropi ustanovni sestanek Progresivne stranke (PS), na katerem so sprejeli program in statut stranke in izvolili štiri člane izvršilnega odbora. Za predsednika stranke je bil izvoljen slovenski znanstvenik, fizik dr.
Clinton najprej v Nigerijo
26. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je sinoči odpotoval na svoj drugi obisk držav podsaharske Afrike, ki ga bo sklenil prihodnji torek, nato pa že v sredo odpotoval v Kolumbijo. Prva postaja na Clintonovi afriški turneji, na kateri ga spremlja hčerka Chelsea Clinton, 13 kongresnikov, ministra za energetiko Bill Richardson in za transport Rodney Slater ter Clintonov posebni odposlanec za Afriko Jesse Jackson, bo Nigerija, kjer bo washingtonska karavana ostala do nedelje, 27. avgusta. Clinton bo nato odpotoval v Tanzanijo, na poti domov pa se bo v torek zjutraj ustavil še v Kairu, kjer se bo srečal s predsednikom Hosnijem Mubarakom. Clinton si je Nigerijo izbral zaradi uspešnega prehoda v demokracijo pod vodstvom predsednika Oleseguna Obasanja, ki je bil na položaj izvoljen lani. Clinton bo v Nigeriji obiskal le glavno mesto Abujo, ki je leta 1991 prevzelo ta naslov od dotedanje prestolnice Lagosa. Po Nigeriji bo Clinton odpotoval v Tanzanijo, kjer se bo v Aruši udeležil sestanka o mirovnem procesu v Burundiju, kjer je leta
SKD Trebnje se pridružuje NSi
18. 08. 2000 00.00
Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Trebnje je soglasno sklenil, da "konča svoje dolgoletno in uspešno delo in se pridruži Bajukovi Novi Sloveniji - krščanski ljudski stranki (NSi)".
Zagožen predsednik Enotne slovenske kmečke zveze
07. 08. 2000 11.01
Po ženskih zvezah in mladih sta se na včerajšnjem združitvenem občnem zboru združila v Enotno slovensko kmečko zvezo pri SLS+SKD Slovenski ljudski stranki še kmečka dela nekdanjih SLS in SKD. Za predsednika enotne kmečke zveze je bil izvoljen, dosedanji predsednik SKZ ter predsednik SLS+SKD Franc Zagožen, za častnega predsednika pa Ivan Oman. Z združitvijo Slovenskega kmečkega gibanja pri nekdanji SKD in Slovenske kmečke zveze pri bivši SLS v Enotno slovensko kmečko zvezo, ki združuje prek 30.000 članov, se je po mnenju njenih predstavnikov oblikovala najmočnejša organizacija kmetov v Sloveniji. Delegati so izvolili tudi upravni odbor zveze, v katerem je poleg predsednika, častnega predsednika podpredsednika ter predsednika in podpredsednika programskega sveta še po 15 članov iz nekdanjega kmečkega gibanja in nekdanje kmečke zveze, sprejeli statut zveze ter sporazum o združitvi.
Zagožen predsednik Enotne slovenske kmečke zveze
07. 08. 2000 00.00
Po ženskih zvezah in mladih sta se na včerajšnjem združitvenem občnem zboru združila v Enotno slovensko kmečko zvezo pri SLS+SKD Slovenski ljudski stranki še kmečka dela nekdanjih SLS in SKD. Za predsednika enotne kmečke zveze je bil izvoljen, dosedanji predsednik SKZ ter predsednik SLS+SKD Franc Zagožen, za častnega predsednika pa Ivan Oman. Z združitvijo Slovenskega kmečkega gibanja pri nekdanji SKD in Slovenske kmečke zveze pri bivši SLS v Enotno slovensko kmečko zvezo, ki združuje prek 30.000 članov, se je po mnenju njenih predstavnikov oblikovala najmočnejša organizacija kmetov v Sloveniji. Delegati so izvolili tudi upravni odbor zveze, v katerem je poleg predsednika, častnega predsednika podpredsednika ter predsednika in podpredsednika programskega sveta še po 15 članov iz nekdanjega kmečkega gibanja in nekdanje kmečke zveze, sprejeli statut zveze ter sporazum o združitvi.
Zagožen predsednik Enotne slovenske kmečke zveze
06. 08. 2000 00.00
Po ženskih zvezah in mladih sta se na združitvenem občnem zboru združila v Enotno slovensko kmečko zvezo pri SLS+SKD Slovenski ljudski stranki še kmečka dela nekdanjih SLS in SKD. Za predsednika enotne kmečke zveze je bil izvoljen, dosedanji predsednik SKZ ter predsednik SLS+SKD Franc Zagožen, za častnega predsednika pa Ivan Oman. Z združitvijo Slovenskega kmečkega gibanja pri nekdanji SKD in Slovenske kmečke zveze pri bivši SLS v Enotno slovensko kmečko zvezo, ki združuje prek 30.000 članov, se je po mnenju njenih predstavnikov oblikovala najmočnejša organizacija kmetov v Sloveniji. Delegati so izvolili tudi upravni odbor zveze, v katerem je poleg predsednika, častnega predsednika podpredsednika ter predsednika in podpredsednika programskega sveta še po 15 članov iz nekdanjega kmečkega gibanja in nekdanje kmečke zveze, sprejeli statut zveze ter sporazum o združitvi.
Enotna slovenska kmečka zveza
06. 08. 2000 00.00
Po ženskih zvezah in mladih sta se danes na združitvenem občnem zboru na Gomilskem združila v Enotno slovensko kmečko zvezo pri SLS+SKD Slovenski ljudski stranki še kmečka dela nekdanjih SLS in SKD. Za predsednika enotne kmečke zveze je bil izvoljen, dosedanji predsednik SKZ ter predsednik SLS+SKD Franc Zagožen, za častnega predsednika pa Ivan Oman. Z združitvijo Slovenskega kmečkega gibanja pri nekdanji SKD in Slovenske kmečke zveze pri bivši SLS v Enotno slovensko kmečko zvezo, ki združuje prek 30.000 članov, se je po mnenju njenih predstavnikov oblikovala najmočnejša organizacija kmetov v Sloveniji.
Bush mlajši republikancem obljublja Belo hišo
04. 08. 2000 10.55
Republikanski guverner Teksasa George W. Bush mlajši je bil na konvenciji Republikanske stranke v Philadelphiji sinoči slovesno imenovan za kandidata svoje stranke na predsedniških volitvah v ZDA 7. novembra. Kandidat za podpredsednika je Dick Cheney.
Microsoftove donacije za politične stranke
03. 08. 2000 12.18
Microsoft je prispeval 900.000 dolarjev vredno programsko opremo in 100.000 dolarjev v gotovini za republikansko konvencijo v Philadelphii, na kateri bo George W. Bush izvoljen za republikanskega kandidata za ameriškega predsednika. Sicer je softverski gigant letos za sponzoriranje obeh političnih strani v ZDA namenil že 4.3 milijone dolarjev, s čimer je drugi največji donator političnih strank v ZDA, takoj za telekomunikacijskim velikanom, AT&T-jem.
V Venezueli zmagal Chavez
31. 07. 2000 17.17
Na predsedniških volitvah v Venezueli je z veliko prednostjo zmagal dosedanji predsednik države in vlade Hugo Chavez. Chavez je po preštetih 77 odstotkih volilnih glasov na nedeljskih volitvah dobil 59,5 odstotka glasov. Chavez, ki je na oblasti od leta 1999, si je tako zagotovil šestletni mandat, je sporočila osrednja volilna komisija.
Odslej tudi košarkarji plačujejo
26. 07. 2000 17.27
Košarkarji ameriške poklicne lige NBA odslej ne bodo več le delojemalec, ampak bodo finančne transakcije potekale tudi v obratni smeri, torej bodo igralci plačevali lastnikom klubov. To so sklenili že v sezoni 1998/99 ob stavki igralcev, določbo pa bodo začeli uresničevati v novi sezoni in bo trajala vse do leta 2007. Vsak igralec bo lastniku kluba odstopil 10-odstotkov plače, s čimer bodo lastniki v prvem letu dobili 150 milijonov dolarjev, do izteka pogodbe pa blizu pol milijarde dolarjev. Plačilu bodo zavezani skoraj vsi igralci v ligi, z izjemo tistih, ki prejemajo le minimalno plačo. ''Marsikdo je verjetno že pozabil na obljubo in bo verjetno kar presenečen, ko se bo spomnil na plačilo. Deset odstotkov ni mačji kašelj,'' je dejal Pat Garrity (Orlando Magic), ki je bil izvoljen za finačnega vodjo sindikata igralcev.
Srečanje Clinton - Putin v Nagu
21. 07. 2000 12.29
Ameriški predsednik Bill Clinton in ruski predsednik Vladimir Putin sta se danes srečala ob robu vrha sedmih najrazvitejših držav in Rusije (G-8) v Nagu na japonskem otoku Okinava. Gre za drugo njuno srečanje, potem ko je bil Putin marca izvoljen za predsednika države. Predsedniki držav in vlad skupine G-7 so pred tem končali ekonomski del vrha, po srečanju Putina in Clintona pa se bodo vsi sestali na delovni večerji.
Za predsednika ZRJ dovolj večina
20. 07. 2000 21.39
Novi predsednik ZRJ bo izvoljen neposredno, za zmago bo zadostovala navadna večina, volilna udeležba pa ne bo več igrala nobene vloge, je danes poročala srbska tiskovna agencija Beta. Jugoslovanski parlament bo prihodnji ponedeljek na predlog zvezne vlade obravnaval volilno zakonodajo s spremenjenim načinom izvolitve predsednika ZRJ in poslancev obeh domov zvezne skupščine ter novimi volilnimi okraji. Spremembe volilne zakonodaje so potrebne, ker je zvezna skupščina, v kateri prevladujejo privrženci jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, 6. julija sprejela ustavne spremembe, ki omogočajo neposredno izvolitev predsednika ZRJ in poslancev zgornjega doma zvezne skupščine.
Kučan s poslanskimi skupinami
18. 07. 2000 08.36
Predsednik republike Milan Kučan se bo danes posvetoval z vodjami poslanskih skupin parlamentarnih strank o položaju, ki je nastal ob neizvolitvi Ivana Bizjaka za varuha človekovih pravic, ter o kandidatu za sodnika ustavnega sodišča RS. Pogovarjal se bo tudi o zamenjavi člana v enajstčlanskem svetu Banke Slovenija Dušana Zbašnika, ki mu je že marca potekel šestletni mandat.
Hrvaška bo spremenila ustavo
16. 07. 2000 15.39
Predstavniški dom hrvaškega sabora je sinoči na izrednem zasedanju z večino glasov sprejel odločitev za začetek postopka spremembe ustave Republike Hrvaške, kar pomeni prvi korak pri prehodu iz polpredsedniškega v parlamentarni politični sistem. Razprava o spremembi ustave in oblikovanju načrta za te spremembe bo sledila jeseni.
Bizjak ni bil izvoljen
12. 07. 2000 16.20
Državni zbor je na javnem glasovanju zavrnil predlog predsednika države Milana Kučana, da bi na položaj varuha človekovih pravic izvolil Ivana Bizjaka, saj je namesto potrebnih dveh tretjin vseh poslank in poslancev za ponovno izvolitev glasovalo 53, proti pa trije poslanci (prisotnih: 62).