izvozna
Japonska odobrila posojilo Indoneziji
09. 04. 1998 09.42
Japonska je Indoneziji odobrila finančno pomoč v višini dveh milijard dolarjev. Japonski premier Ryutaro Hašimoto je povedal, da bo polovico prispevala japonska uvozno-izvozna banka, preostala milijarda dolarjev pa bo del finančnega paketa pomoči, ki ga pripravlja Mednarodni denarni sklad.
Kanada razmišlja o humanitarni pomoči za Kosovo
10. 03. 1998 10.23
Kanadski zunanji minister Lloyd Axworthy je povedal, da Kanada ukinja vsa izvozna posojila za Zvezno republiko Jugoslavijo ter prekinja pogajanja z Beogradom o sklenitvi dogovora o letalskem prometu. Ottawa poleg tega razmišlja, da bi na Kosovo poslala humanitarno pomoč. Axworthy je sicer dejal, da bi moral Beograd razumeti, da mednarodna skupnost ne bo dopuščala nasilnih ukrepov na Kosovu.
Droga lani zabeležila slabo milijardo tolarjev dobička
05. 03. 1998 17.06
Družba Droga je minulo leto končala s čistim dobičkom, ki po nerevidiranih podatkih o poslovanju znaša prek 965 milijonov tolarjev in pomeni 12-odstotno povečanje glede na leto poprej. Za letošnje leto pa v tej portoroški družbi načrtujejo 15-odstotno povečanje realizacije, od katere naj bi 13 odstotkov namenili za naložbena vlaganja.
Slovenski izvozniki se zavedajo pomena tržišča bivše Jugoslavije
04. 12. 1997 18.13
Kot so med drugim pokazali rezultati ankete, ki jo je Slovenska izvozna družba (SID) letošnjega oktobra izvedla med 133 domačimi izvozniki, poleg zahodnoevropskih trgov postaja za izvoznike vse bolj pomembno območje nekdanje Jugoslavije. Izvozniki pa si želijo tudi bolj aktivno vlogo SID na področju financiranja izvoza s krediti z valutno klavzulo s krediti v valuti posla. Zato bo družba zlasti na teh področjih poslovanja okrepila svojo vlogo.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.
Povečana proizvodnja v predelovalni industriji
28. 10. 1997 00.00
Raven proizvodnje v predelovalni industriji se je oktobra v primerjavi s septembrom povečala kar za 43 točk, vendar pa se je glede na lanski oktober znižala za dve točki. Skupna naročila so dosegla absolutno najvišjo in prvič tudi pozitivno vrednost v celotnem opazovanem obdobju. V primerjavi s septembrom se je raven skupnih naročil povečala za 16 točk, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je bila višja za 10 točk. Podobno velja tudi za izvozna naročila. V primerjavi z mesecem poprej so bila višja za 12 točk, za 15 točk pa so presegla tudi enako obdobje lani. Zaloge so se oktobra glede na september znižale za šest točk, glede na lanski oktober pa za pet točk.