izziv revščine
Oskrbovana stanovanja - privilegij bogatih?
16. 06. 2020 12.46
V Sloveniji imamo skoraj 1000 oskrbovanih stanovanj, dve tretjini najemniških, tretjino lastniških. Vanje se selijo starejši, ki se želijo znebiti bremena velikih hiš in želijo imeti na voljo storitve, da lahko še vedno živijo kakovostno in razmeroma samostojno. Koliko jih je pripravljenih prodati svoje stanovanje, hišo? So oskrbovana stanovanja privilegij bogatih? Ali najemniška stanejo celo manj od domov?
Starejši na stranskem tiru politike že vsaj 18 let, bo po covidu drugače?
15. 06. 2020 06.00
Epidemija covida-19 je dokončno razgalila posledice odločevalcev, ki so sistemsko urejanje hitro starajoče družbe dajali na stranski tir. So kriki starostnikov, zaposlenih, prostovoljcev, strokovnjakov, Računskega sodišča dovolj glasni, da bodo vladajoči po dveh desetletjih le sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi? Vlade so v koalicijske pogodbe vestno zapisovale skrb za starejše, pisale osnutke zakonov, jih celo poslale v javno obravnavo, a ga v 18 letih sedem vlad, šest ministrov za delo in 13 za zdravje ni zmoglo sprejeti, medtem pa 89 tisoč upokojencev živi pod pragom revščine, več kot 12 tisoč starostnikov čaka na dom, ki novega taisti politiki niso uspeli zgraditi že 15 let.
Tudi letos akcija 24 ur veslanja za dober namen
10. 06. 2020 10.23
Kajakaška zveza Slovenije, Kajak kanu klub Ljubljana in Hiša sonca sedmo leto zaporedoma organizirajo dobrodelno akcijo 24 ur veslanja za dober namen. Akcija v dobrodelne namene, katere izkupiček bo namenjen letovanju otrok v letovišču Pacug, bo letos potekala med 19. in 20. junijem.
Tako iz odpadkov nastaja denar
26. 08. 2016 06.30
Do leta 2050 bo na našem planetu živelo približno 10 milijard ljudi. Na leto bomo zrasli za eno dodatno Nemčijo, v dobrih 9 dneh za dodatno Slovenijo. Do takrat bo tretjina prebivalstva iz revščine napredovala v srednji razred in trošili bomo še več.
Kosovo po sedmih letih samostojnosti: revščina, brezposelnost in izseljevanje
17. 02. 2015 13.28
Kosovo danes obeležuje sedmo obletnico razglasitve neodvisnosti, a Kosovci nimajo veliko razlogov za slavje. Poleg revščine in visoke stopnje brezposelnosti je po mnenju poznavalcev največji izziv za državo ob letošnji obletnici množično izseljevanje.
Beda in korupcija zgolj fasada: to so interesi, zaradi katerih Rusija, EU in ZDA kuhajo ukrajinsko krizo
28. 02. 2014 10.00
Vzhod ali zahod? To je vprašanje, na katerega Ukrajinci nimajo enotnega odgovora. Svetovne velesile jim ponujajo vsaka svoje bonbončke, čarobne palice za končanje revščine, korupcije in vladavine političnih tajkunov pa nima ne ena ne druga stran.
'Prevelika samozavest' po volitvah
24. 09. 2008 13.49
Pričakovanja sindikatov do nove vlade so velika. Semolič meni, da bo najtežje prvo leto, saj ima po njegovem vsaka vlada po volitvah preveliko samozavest.
Za blaginjo več, manj za okolje
06. 04. 2007 12.39
Slovenija se uspešno razvija, vendar prepočasi zmanjšuje pritiske na okolje, ugotavlja UMAR.
Kakšna bodo mesta prihodnosti?
20. 06. 2006 18.44
Upravljanje z mesti bo določalo, ali bo prihodnost človeštva svetla ali pa brutalna in kaotična.
Boj proti revščini je potreba
14. 01. 2002 00.00
Po terorističnih napadih na ZDA je boj proti revščini po besedah predsednika Svetovne banke Jamesa Wolfensohna postal še bolj pomemben. Na to obvezo je Wolfensohn spomnil ob začetku konference, posvečene boju proti revščini.
Končano zasedanje IMF in SB
29. 09. 2000 00.00
Potem ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) v sredo predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na včerajšnji novinarski konferenci predstavila sklepe zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Köhler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra.
IMF in Svetovna banka obsodila proteste
28. 09. 2000 00.00
Potem, ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) včeraj predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na dopoldanski novinarski konferenci predstavila zaključke zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Koehler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra. Köhler je po izgredih, ki so spremljali letno zasedanje finančnih organizacij, od nekaterih mednarodnih nevladnih organizacij zahteval, naj se odpovejo nasilju, in poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali, temveč so doživeli poraz. Ob tem je ocenil, da se je češka družba na obnašanje protestnikov odzvala odklonilno. Poudaril še je, da je Praga lahko ponosna na organizacijo zasedanja, zaradi katere se je po mnenju Köhlerja okrepil tudi ugled mesta v svetu. Predsedujoči letnega zasedanja IMF in SB, južnoafriški minister za finance Trevor Manuel, je na novinarski konferenci zatrdil, da zasedanja, ki bi se moralo končati v četrtek, niso predčasno zaključili zaradi protestov, ampak zaradi učinkovitega poteka zasedanja. Predsednik Svetovne banke Wolfensohn pa je menil, da je bilo zasedanje izredno uspešno, čeprav je potekalo v težkih pogojih, in prav tako poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali. Dejal je, da so bili pogovori z neodvisnimi skupinami zelo "plodni" in koristni. Ugotovil je še, da imajo skupine, s katerimi se je pogovarjal, z IMF in SB veliko skupnih ciljev. Generalni direktor IMF je investicijo bank ocenil kot pravo odločitev in ob tem menil, da je intervencija bank dokaz, da je Evropska centralna banka institucija, ki je pristojna za razvoj tečaja. Dodal je, da bo prihodnji razvoj skupne evropske valute odvisen od strukturnih reform v Evropi. Kot največji izziv je Köhler označil zmanjševanje revščine v svetu in preoblikovanje globalizacije tako, da bi koristila vsem. Poudaril je, da bi bilo treba izboljšati mednarodni finančni sistem in poskrbeti, da bi bil bolj pregleden. Nasprotniki globalizacije so predčasen zaključek zasedanja danes označili kot uspeh, ki naj bi bil posledica množičnih protestov. V češki prestolnici se je v času zasedanja IMF in WB zbralo skupaj približno 12.000 ljudi iz več držav, ki so med drugim tudi nasilno protestirali proti globalizaciji.