jadransko
Norac pobegnil v Hercegovino
10. 02. 2001 00.00
Po poročanju hrvaških medijev se upokojeni hrvaški general Mirko Norac, ki ga sumijo uboja srbskih civilistov na področju Gospića leta 1991, skriva na območju Hercegovine. Noracu naj bi pri skrivanju pomaga skupina upokojenih generalov, ki so blizu krogom v opozicijski stranki HDZ. Vlada je zavrnila vse spekulacije, da ve, kje se Norac nahaja in tudi spekulacije, da se že nahaja v Haagu. Stališče vlade je, da imajo spekulacije namen destabilizirati državo. Izginotje Noraca in razpis tiralice za njim sta izzvala burne odzive združenj hrvaških vojnih veteranov in invalidov, ki že tri dni po vsej Hrvaški organizirajo proteste v njegovo podporo. Protestniki že od četrtka dalje blokirajo ceste Zagreb - Split v Sinju in Kninu, jadransko magistralo na območju Senja, Zadra in Šibenika ter liško magistralo na območju Plitvic. Predstavnik policije na področju Senja in Cetinske krajine je izjavil, da s policijskega stališča stanje ni napeto. Predvsem naj bi šlo za mirno povorko prebivalcev Sinja in Cetinske krajine. Policija je storila vse potrebno, tako da je preusmerila promet, ki se naj bi se odvijal brez zastojev.
ZRJ sprejeta v SEP
25. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je postala 17. članica Srednjeevropske pobude (SEP). V članstvo so jo danes v Budimpešti sprejeli predsedniki vlad držav članic SEP, ki so pozdravili demokratične spremembe v ZRJ. Obenem so se zavzeli za ureditev odnosov med Srbijo in Črno goro, pa tudi za dialog med Srbi in Albanci na Kosovu. Po spremembah na oblasti v Beogradu je ZRJ v dobrem mesecu tako postala članica še ene mednarodne organizacije, potem ko je bila sprejeta v Združene narode, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi in Jadransko-jonsko pobudo ter postala udeleženka Pakta stabilnosti za JV Evropo. Vrha SEP v Budimpešti sta se udeležila tudi jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Povabljen je bil sicer tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, vendar se vrha ni udeležil zaradi napetih razmer na Kosovu in jugu Srbije.
Začel se je zagrebški vrh
24. 11. 2000 00.00
V hrvaški prestolnici se je danes s skoraj polurno zamudo začel vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana, ki se ga ob predsednikih vlad in držav ter zunanjih ministrih 15 članic unije in petih držav JV Evrope, vključenih v proces stabilizacije: Hrvaške, Makedonije, BiH, Albanije in ZRJ, udeležuje tudi Slovenija kot pridružena članica EU, ki jo zastopa zunanji minister Lojze Peterle.
ZRJ sprejeta v Jadransko-Jonsko pobudo
24. 11. 2000 00.00
Ob robu vrha EU in držav zahodnega Balkana je davi v Zagrebu zasedal svet Jadransko-Jonske pobude, ki je med članice pobude soglasno sprejel ZR Jugoslavijo. Ta je poleg Slovenije, Albanije, BiH, Hrvaške, Grčije in Italije postala sedma članica pobude. Seje sveta se je udeležil tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle.
Zasedanje JJP pred vrhom EU
22. 11. 2000 00.00
V Zagrebu bo v petek pred začetkom vrha Evropske unije in držav zahodnega Balkana potekalo izredno zasedanje sveta Jadransko-Jonske pobude (JJP). Ob tej priložnosti bodo zunanji ministri držav članic JJP sprejeli poslovnik sveta JJP, ki opredeljuje delovanje sveta v skladu z Anconsko deklaracijo in predali predsedovanje JJP Hrvaški, so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve.
Iskanje potopljenega tankerja
01. 11. 2000 00.00
Na mesto nesreče italijanskega tankerja s strupenimi kemikalijami Ievoly Sun, ki je včeraj potonil kakih 19 kilometrov severno od britanskega otoka Alderney v Rokavskem prelivu, je davi prispel minolovec francoske mornarice. Ta je v morje spustil sonar, s katerim išče potopljeni tanker, ki leži na globini 70 metrov, so povedali predstavniki francoske mornarice.
Večja navzočnost ZDA v Jadranu
19. 09. 2000 00.00
Združene države Amerike bodo zaradi nedeljskih volitev v Jugoslaviji, povečanja napetosti v Črni gori in groženj jugoslovanske vojske opoziciji, okrepile svojo vojaško navzočnost v Jadranu in vzhodnem Sredozemlju. Letanosilka George Washington je tako že na poti iz Perzijskega zaliva v Jadransko morje, kjer naj bi, tako uradni Pentagon, v ponedeljek s hrvaško mornarico začela pomorske vaje.
10 do 12 metrov dolg kit pred Makarsko
03. 08. 2000 08.05
Hrvaški center za obveščanje je sporočil, da so včeraj dopoldne pred Makarsko v južni Dalmaciji opazili od 10 do 12 metrov dolgega kita. Strokovnjaki hrvaškega naravoslovnega muzeja v Zagrebu menijo, da je kit najverjetneje mladič ''velikega'' kita, ki v Jadransko morje občasno priplava iz Ligurskega morja. Kit naj bi se prehranjeval s planktonom, ljudem pa naj bi bil popolnoma nenevaren.
Pogovori Peterleta in Picule
21. 07. 2000 19.23
V Bregani, na slovensko-hrvaški meji, sta se na delovnem kosilu sestala zunanji minister Lojze Peterle in njegov hrvaški kolega Tonino Picula.
Končana konferenca v Anconi
20. 05. 2000 16.33
V. d. zunanjega ministra Dimitrij Rupel je v govoru na konferenci Jadransko-jonske pobude o razvoju in varnosti, ki se je danes končala v Anconi, dejal, da so na konferenci sodelovale različne države z območja Sredozemlja, ki pa so usmerjene k istemu cilju - združeni, razviti in kulturni Evropi. V. d. zunanjega ministra je še posebej pozdravil aktivno vlogo Evropske komisije v pobudi, saj je pobuda tesno povezana s Paktom stabilnosti za Jugovzhodno Evropo. Po Ruplovih zdaj potekajo prizadevanja za vnovično vzpostavitev stabilnosti in zaupanja v tem delu Evrope. Pozdravil je tudi navzočnost predstavnika Črne gore, ki si močno prizadeva za uveljavitev vrednot demokracije in zagotovitev človekovih pravic, na čemer temelji evropska integracija.
Srečanje Rupla z litovskim kolegom
18. 05. 2000 21.14
V.d. zunanjega ministra Dimitrij Rupel se je v prestolnici Litve danes sestal z litovskim kolegom Algirdasom Saudargasom. Pregledala sta dvostranske odnose, največ pozornosti pa namenila pripravam na konferenco z naslovom Vloga zveze NATO v spreminjajoči se varnostni podobi v Evropi, ki se bo v Vilniusu začela jutri, je STA izvedela pri slovenski delegaciji v Vilniusu.
Razstava Claudie Raza v Trstu
18. 05. 2000 07.49
V likovni galeriji v Tržaški knjigarni v samem središču Trsta so sinoči odprli razstavo likovnih del slikarke Claudie Raza, ki je po rodu iz Beneške Slovenije, že vrsto let pa živi in dela v Nabrežini pri Trstu, kjer ima tudi svoj atelje. Likovno umetnico in njena zadnja dela je predstavil Jurij Paljk, ki je poudaril umetničino zvestobo odslikavanju Krasa in kraškega kamna in kraških pejsažev, po katerih je umetnica najbolj znana in Razino prehajanje iz figurativnega slikanja v neformalno in abstraktno slikarko.
Italija odkupuje ribe
20. 07. 1999 08.50
V Italiji je zaradi odstranjevanja bomb, ki so jih letala zveze NATO spustila v Jadransko morje, do konca avgusta prepovedano ribarjenje, država pa je ribičem za izgubljeni ulov namenila 60 milijard lir. Italijanski trgovci so se zaradi tega preselili na hrvaško tržišče rib in ribe odkupujejo po veliko višjih cenah kot hrvaški ribiči. Zato ostajajo domači predelovalci rib brez surovin, so, kot piše Večernji list, opozorili predstavniki grupacije za morsko ribištvo. Če ne bi bilo italijanskih trgovcev, hrvaški ribiči ne bi vedeli kam in komu prodati ulovljene ribe, poudarja lastnik podjetja za ulov in prodajo rib s Krka Vedran Antič, ki tudi trdi, da italijanski trgovci ne povečujejo cen odkupa rib, temveč jih še znižujejo, in dodaja, da ribiči samo želijo prodati svoj ulov tistemu, ki takoj plača. Njegovemu podjetju namreč hrvaški predelovalci rib dolgujejo plačilo že od oktobra lani.
Več sto beguncev s Kosova pred italijansko obalo
26. 05. 1999 12.43
Val beguncev s Kosova, ki nameravajo v Italijo, se očitno veča. Italijanska policija je davi pred južno italijansko Jadransko obalo naletela na 450 beguncev, večinoma kosovskih Albancev, med njimi pa so bili tudi Srbi, Kurdi in Albanci, je poročala italijanska televizija.
Vojska ZRJ poostrila nadzor nad črnogorskimi mejami
20. 05. 1999 23.32
Jugoslovanska vojska je poostrila nadzor nad mejami Črne gore, je v Podgorici poročalo črnogorsko ministrstvo za informiranje, ki se je sklicevalo na tiskovno agencijo Montena-Fax.
Mateša: Hrvaška utrpela veliko škodo zaradi napadov zveze NATO
19. 05. 1999 14.05
Škoda, ki jo je Hrvaška utrpela zaradi napadov zveze NATO na ZRJ, je ogromna, je danes povedal hrvaški premier Zlatko Mateša v odgovoru na vprašanja saborskih poslancev. Po podatkih Mateše znaša dosedanja škoda več kot 12 milijard kun škode, ne le v turizmu in prometu temveč v celotnem gospodarstvu Hrvaške. Po mnenju hrvaškega premiera je mednarodna skupnost po osnovnem načelu pravičnosti sosednjim državam, tudi Hrvaški, dolžna povrniti škodo, ki je nastala zaradi akcije. Vendar pa Mateša glede tega ni velik optimist.
Zagreb uradno zahteval pojasnilo glede bomb v Jadranu
18. 05. 1999 19.18
Hrvaška vlada je od zveze NATO uradno zahtevala pojasnilo v zvezi z odmetom bomb v Jadransko morje, je danes sporočil urad vlade za informiranje.
Zveza NATO priznala, da je odvrgla neuporabljene bombe v Jadran
14. 05. 1999 20.31
Letala zveze NATO so v Jadransko morje večkrat izpustila bombe, ki jih zaradi tehničnih razlogov niso mogla odvreči na cilje v ZRJ, je danes povedal vojaški predstavnik zveze NATO nemški general Walter Jertz.
Ameriško letalo vrste Harrier v soboto strmoglavilo
02. 05. 1999 07.36
Ameriško letalo zveze NATO vrste Harrier, ki je sodelovalo v zračni operaciji proti ZR Jugoslaviji, je v soboto popoldne strmoglavilo v Jadransko morje, pilot pa je živ in zdrav, je danes sporočil tiskovni predstavnik zavezništva Jamie Shea.
Jelcin: Rusija ne bo več pošiljala vojaških ladij v Jadran
19. 04. 1999 15.58
Rusija kljub nasprotovanju napadom zveze NATO na ZRJ ne bo več pošiljala svojih bojnih ladij v Jadransko morje, je sporočil ruski predsednik Boris Jelcin, ki ga danes povzema tiskovna agencija Itar-Tass.
ZDA opozarjajo Rusijo, naj se ne vmešava v kosovski spopad
10. 04. 1999 18.52
Ameriški mediji poročajo, da razen glasnega ruskega nasprotovanja posegu zveze NATO in groženj njenim članicam, opozorila tečejo tudi v nasprotni smeri. Washington naj bi v teh dneh po tajnih diplomatskih kanalih opozoril Moskvo, da se ne skuša vmešavati v kosovski spopad na srbski strani, ker bi to imelo zelo resne posledice. Opozorila se nanašajo predvsem na kakršnekoli oblike vojaške pomoči in obveščevalno sodelovanje med Rusijo in Srbijo.
Najpomembnejši napadi v prihodnjih urah
06. 04. 1999 18.12
Namestnik vodje operacij v francoskem generalštabu general Xavier Delcourt je danes v Parizu napovedal, da bo zavezništvo popoldne in zvečer izvedlo ''množične napade'' na cilje v ZR Jugoslaviji, ki bodo ''najpomembnejši'' od začetka zračne operacije zavezništva proti ZRJ; ta se je začela 24. marca.
Jelcin: Rusija v neugodnem položaju za vojaške reakcije
06. 04. 1999 10.52
Rusija se po besedah ruskega predsednika Borisa Jelcina nahaja v ''neugodnem položaju'', da bi se vojaško odzvala na kosovski konflikt.
Begunci pred italijansko obalo
05. 04. 1999 16.37
Italijanska policija je danes pred južno Jadransko obalo odkrila več kot sto beguncev, med katerimi je bilo največ kosovskih Albancev.
Ruska izvidniška ladja vplula v Sredozemlje
03. 04. 1999 20.08
Ruska izvidniška ladja Liman, ki je včeraj odplula iz Sevastopola proti Jadranu, je prešla ožini Bospor in Dardanele ter vplula v Sredozemsko morje, so sporočili iz generalštaba ruske črnomorske flote.
Ruska izvidniška ladja v treh dneh v Jadranu
03. 04. 1999 12.59
Ruska izvidniška ladja Liman, ki je včeraj izplula iz pristanišča Sevastopol, naj bi v treh dneh prispela v bližino obale ZR Jugoslavije, je agenciji AFP sporočil urad za informiranje ruske flote v Črnem morju.
Skupina G-8 bi morala imeti vlogo v jugoslovanski krizi
02. 04. 1999 18.34
Skupina G-8, v kateri je sedem najrazvitejših industrijskih držav in Rusija, bi morala ''odigrati svojo vlogo'' v jugoslovanski krizi, je danes menil ruski zunanji minister Igor Ivanov.
Clark opozarja, da ruske ladje ne smejo posredovati v vojaške operacije zveze NATO
02. 04. 1999 18.30
Vrhovni poveljnik sil zveze NATO v Evropi, general Wesley Clark, je danes opozoril Moskvo, da ruske pomorske sile, ki jih namerava poslati v Jadransko morje, ne smejo posredovati v operacije zveze NATO proti ZRJ. Ruski zunanji minister Igor Ivanov pa je v Moskvi dejal, da je namestitev ruske vohunske ladje Liman v Jadranu v skladu s klavzulo sporazuma START-1, ki ga je Rusija z ZDA sklenila leta 1991.
NATO še krepi sile v Jadranu
26. 03. 1999 09.35
Zveza NATO je na Jadranskem morju okrepila svojo ladjevje, med njimi sta rušilec Thorn ter britanska fregata Tron Duke. Doslej je imela zveza NATO v Jadranskem morju rušilca Gonzales in Philippean sea, britansko podmornico, francosko letalonosilko Foch.
7. marec - dan pomorstva
07. 03. 1999 10.27
Slovenija je pred osmimi leti (7. marca 1991) sprejela resolucijo o pomorski usmeritvi države, pet let kasneje pa je bil 7. marec, dan sprejetja dokumenta razglašen za dan pomorstva.