javni dolg
Clinton oddal zadnje poročilo
13. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je kongresu podal svoje zadnje gospodarsko poročilo in ob tem opozoril, da bodo velike davčne olajšave, ki jih načrtuje njegov naslednik George Bush, skupaj z večjo porabo, ogrozile nadaljevanje najdaljšega obdobja gospodarske rasti v ameriški zgodovini. Clinton se je pohvalil, da so ZDA pod njegovim vodstvom dosegle neprimerljiv gospodarski napredek. Omenil je 22 milijonov novih delovnih mest in najnižjo stopnjo brezposelnosti v zadnjih nekaj desetletjih, ki se v zadnjih mesecih giblje okrog 4 odstotkov.
Nemčija bo oklestila porabo države
09. 11. 2000 00.00
Nemški finančni minister Hans Eichel je danes napovedal, da namerava vlada v prihodnjih letih korenito oklestiti porabo države. Ta naj bi se s sedanjih 48 odstotkov bruto domačega proizvoda do leta 2012 znižala na 40 odstotkov BDP, s čimer želijo do istega datuma javni dolg znižati na 38 odstotkov BDP.
Francozki javni dolg presegel Maastrichtski kriterij
11. 07. 1999 09.14
Francoski javni dolg je lani znašal 60,3 odstotka bruto domačega proizvoda in tako za malenkost presegel Maastrichtski kriterij (60). Francoski gospodarski minister Dominique Strauss-Khan je ob objavi podatkov takoj zagotovil, da namerava Francija še nadalje vršiti strog nadzor nad javno porabo. Po Strauss-Khanovih besedah je porast javnega dolga posledica uporabe nove metode statističnega izračunavanja, saj je dolg po stari metodi za leto 1998 znašal le 58,5 odstotka BDP.
Clinton najavil 142 milijard presežka v letu 2000
29. 06. 1999 09.36
Ameriški predsednik Bill Clinton je napovedal, da bo zvezni proračunski presežek v letošnjem letu znašal 99 milijard dolarjev, leta 2000 pa bo ''viška'' že za 142 milijard. Predsednik si bo prizadeval presežek denarja porabiti za utrditev in izboljšanje sistemov socialnega in zdravstvenega zavarovanja, pri čemer pa bo naletel na odpor republikancev v kongresu, ki si želijo splošnega zmanjševanja davkov in s tem vračanja denarja davkoplačevalcem.
Avstrijski program razočaral Evropsko komisijo
12. 01. 1999 16.44
Evropska komisija je avstrijski vladi očitala pomanjkanje smelosti pri njenem večletnem programu stabilnosti (1998-2002), ki naj bi zagotovil udeležbo Avstrije v skupni evropski denarni uniji.
Pozitivna ocena danskemu konvergenčnemu programu
01. 12. 1998 08.49
Evropska komisija je v nedavnem poročilu pozitivno ocenila konvergenčni program Danske. Država sicer ni v skupini enajstih članic Evropske unije, ki bodo prihodnje leto uvedle evro, vendar danska vlada namerava proračunski presežek z letošnjih 1,1 odstotka bruto družbenega proizvoda do leta 2001 povečati na 2,6 odstotka BDP, do leta 2005 pa na 3,5 odstotka BDP. Že letos naj bi javni dolg znašal pod 60 odstotki vrednosti BDP (in sicer 59 odstotkov), kot za vključitev v gospodarsko in denarno unijo (EMU) zapovedujejo maastrichtski kriteriji, v prihodnje pa naj bi se še naprej zmanjševal - do leta 2001 na 49 odstotkov vrednosti BDP in do leta 2005 na 37 odstotkov.
Začetek delovanja Evropske centralne banke
30. 06. 1998 15.25
Evropska unija je danes z obeležitvijo začetka delovanja Evropske centralne banke (ECB) storila nov korak na poti do evra, skupne unijine denarne enote, ki jo bo 1. januarja prihodnje leto uvedlo enajst članic povezave. Kot je na današnjem slovesnem odprtju banke poudaril njen predsednik Wim Duisenberg, mora nova Evropska centralna banka "enoglasno" govoriti pri vzpostavitvi monetarne politike z "resnično evropsko usmerjenostjo".
Belgija prodala zlato za plačilo dolgov
05. 04. 1998 12.12
Belgija bo prihodek od nedavne prodaje zlata iz svojih rezerv porabila za odplačilo tujih posojil, ki jih mora letos plačati. Skupni zunanji dolg Belgije znaša približno 263 milijard dolarjev.
Nizozemski primanjkljaj znaša 1,4 odstotka BDP
01. 03. 1998 10.16
Proračunski primanjkljaj Nizozemske je lani po standardih Evropske unije znašal 1,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Kot je sporočila nizozemska vlada, je skupni javni dolg, izražen v BDP, dosegel 72,1 odstotka, s čimer je Nizozemska presegla maastrichtski kriterij.
Javni dolg Brazilije vedno višji
01. 03. 1998 10.16
Brazilski javni dolg se je po letu 1995, ko je oblast prevzel predsednik Fernando Cardoso, podvojil. Kot so poročali brazilski mediji, ki se sklicujejo na uradne vire, so se dolgovi države, provinc, občin in državnih podjetij med 1. januarjem 1995 in 31. decembrom 1997 povečali s 153,16 milijarde na 306,49 milijarde kruzeirov. Skupna zadolženost tako znaša že 34 odstotkov bruto domačega proizvoda Brazilije. Kot glavni razlog nagle rasti zadolževanja države navajajo visoko raven obrestnih mer. Brazilska vlada je namreč po t.i. mehiški krizi leta 1995 močno zvišala obrestne mere, da bi preprečila odliv kapitala.
Italijanski javni dolg je še vedno visok
27. 02. 1998 16.42
Evropski komisar Yves Thibault de Silguy je danes v Rimu izjavil, da je italijanski javni dolg še vedno previsok glede na maastrichtske kriterije, da pa je treba upoštevati trend upadanja in ne trenutne ravni. Italijanski javni dolg je leta 1997 znašal 121,6 odstotka BDP (bruto domačega proizvoda), leto prej pa 124 odstotkov. Kot je znano, kriteriji iz Maastrichta določajo, da lahko javni dolg znaša največ 60 odstotkov BDP. Po nekaterih napovedih, naj bi Italija ta kriterij izpolnila šele čez približno dvanajst let.
Javni dolg Nemčije vsako sekundo večji za 3100 DEM
26. 11. 1997 10.52
Predsednik nemškega Združenja davkoplačevalcev Karl-Heinz Dake je včeraj povedal, da se javni dolg Nemčije vsako sekundo poveča za 3171 mark; danes bo dosegel 2210 milijard mark.Dake ne vidi velikih možnosti za zmanjšanje javnega dolga, saj se Nemčija na novo ne zadolžuje, da bi spobujala vlaganja, ampak da ohrani proračunsko ravnotežje.