javni
Kaj nam prinaša zakon o športu?
27. 03. 1998 10.15
Državni sekretar za šport dr. Janko Strel je včeraj na javni tribuni Kaj nam prinaša zakon o športu pojasnil vsebino zakona o športu, ki ga je državni zbor (DZ) sprejel 4. marca skupaj s številnimi amandmaji.
Svilen robček avstrijske cesarice Sissy prodali za 10.000 dolarjev
18. 03. 1998 08.11
Na neki javni dražbi na Dunaju so za 120.000 šilingov (skoraj 10.000 dolarjev) prodali svilen robček, ki je nekdaj pripadal avstrijski cesarici Elizabeti, bolj znani kot Sissy. Robček je Elizabeti podarila mati, ko se je hčerka leta 1853 poročila s sorodnikom iz habsburške rodbine, cesarjem Francem Jožefom I. Robček si je po telefonu priboril neznani kupec iz Nemčije. Sissy je s poroko s Francem Jožefom I. postala središče pozornosti, vendar pa se je njun zakon že na začetku izkazal kot nesrečen. Zadnja leta svojega življenja je Sissy potovala po Evropi, leta 1898 pa jo je neki italijanski anarhist ob Ženevskem mestu zabodel z nožem. Na dražbi so prodali tudi platnen robček, last Sissyjinega soproga, vendar za precej manjšo vsoto, 14.400 šilingov.
Sodni postopek proti trem Albancem
10. 03. 1998 09.53
Makedonska vlada je sporočila, da je stekel sodni postopek proti trem Albancem, ki so v makedonskem glavnem mestu Skopju minuli petek organizirali shod v podporo kosovskim Albancem. Kot je poročala makedonska televizija, gre za Nevzeta Halilija, predsednika Republikanske stranke, Halita Hajdarija iz Stranke demokratskega napredka in Resahta Nagivcija iz Albanske demokratske stranke. Vsi trije so obtoženi "napada na javni red in mir" in odgovornosti za razvijanje albanskih zastav in petje albanske himne na manifestacijah v Skopju.
Opozorilne stavke zaposlenih v javni upravi v Nemčiji se nadaljujejo
03. 03. 1998 10.12
Zaposleni v javni upravi v Nemčiji nadaljujejo opozorilne stavke. V saškem mestu Dresden je davi ob 3.30 uri začelo stavkati približno 600 zaposlenih v lokalnem prometu, V Leipzigu je delo ob 4. uri prekinilo 1.500 zaposlenih v javnem prometu - javni lokalni promet v obeh mestih je bil tako ohromljen za približno štiri ure do približno 7.30. Ob 4. uri zjutraj so obstali tudi avtobusi, tramvaji in podzemne železnice v Berlinu; stavka naj bi trajala do 8. ure. Kot je napovedal sindikat javnih služb, transporta in prometa, bo letališko osebje na muenchenskem letališču ob 9. uri za dve uri prekinilo delo. Protestov naj bi se po podatkih sindikatov skupno udeležilo 80.000 zaposlenih, ki bodo s tem izrazili zahteve po večjih plačah in zagotovitvi delovnih mest.
Nizozemski primanjkljaj znaša 1,4 odstotka BDP
01. 03. 1998 10.16
Proračunski primanjkljaj Nizozemske je lani po standardih Evropske unije znašal 1,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Kot je sporočila nizozemska vlada, je skupni javni dolg, izražen v BDP, dosegel 72,1 odstotka, s čimer je Nizozemska presegla maastrichtski kriterij.
Javni dolg Brazilije vedno višji
01. 03. 1998 10.16
Brazilski javni dolg se je po letu 1995, ko je oblast prevzel predsednik Fernando Cardoso, podvojil. Kot so poročali brazilski mediji, ki se sklicujejo na uradne vire, so se dolgovi države, provinc, občin in državnih podjetij med 1. januarjem 1995 in 31. decembrom 1997 povečali s 153,16 milijarde na 306,49 milijarde kruzeirov. Skupna zadolženost tako znaša že 34 odstotkov bruto domačega proizvoda Brazilije. Kot glavni razlog nagle rasti zadolževanja države navajajo visoko raven obrestnih mer. Brazilska vlada je namreč po t.i. mehiški krizi leta 1995 močno zvišala obrestne mere, da bi preprečila odliv kapitala.
Italijanski javni dolg je še vedno visok
27. 02. 1998 16.42
Evropski komisar Yves Thibault de Silguy je danes v Rimu izjavil, da je italijanski javni dolg še vedno previsok glede na maastrichtske kriterije, da pa je treba upoštevati trend upadanja in ne trenutne ravni. Italijanski javni dolg je leta 1997 znašal 121,6 odstotka BDP (bruto domačega proizvoda), leto prej pa 124 odstotkov. Kot je znano, kriteriji iz Maastrichta določajo, da lahko javni dolg znaša največ 60 odstotkov BDP. Po nekaterih napovedih, naj bi Italija ta kriterij izpolnila šele čez približno dvanajst let.
Javni opomin Poslovnemu sistemu Mercator
24. 02. 1998 18.01
Odbor za sprejem Ljubljanske borze d.d. je na včerajšnji seji v zadevi Poslovni sistem Mercator na podlagi 175. člena Pravil in postopkov poslovanja borze sprejel sklep, da se Mercatorju zaradi kršitve dolžnosti obveščanja javnosti in borze izreče javni opomin. Borzni odbor je ugotovil, da prospekt za uvrstitev delnic Merkatorja v borzno kotacijo, ki ga je pregledal v postopku sprejema delnic MELR v borzno kotacijo A, ne vsebuje popolnih podatkov. Mercator v prospektu ni navedel odločbe Davčnega urada Ljubljana, ki od družbe skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi terja milijardo tolarjev in pritožbo Mercatorja na odločbo davčnega urada. Zaradi vpliva davčne odločbe na finančni položaj podjetja in posledično na ceno delnic je Mercator po mnenju borznega odbora kršil 95. člen zakona o trgu vrednostnih papirjev.
Urad za varstvo potrošnikov bo preveril pravilnost postopka
24. 02. 1998 12.05
Na javni razpis Urada za varstvo potrošnikov za sofinanciranje svetovalne dejavnosti s področja varstva potrošnikov v letu 1998 so se prijavili trije ponudniki. Kot sporoča Urad za varstvo potrošnikov, ki deluje v okviru ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, so se na razpis prijavili Zveza potrošnikov Slovenije, Zavod za varstvo potrošnikov in Varstvo potrošnikov Celje.
Odpiranja ponudb na javni razpis za mobilno telefonijo GSM ne bo
20. 02. 1998 11.06
Predsednik vladne strokovne komisije za odpiranje ponudb za pridobitev koncesije za opravljanje storitev mobilne telefonije GSM Lojze Janko je sporočil, da danes ne bodo začeli javno odpirati ponudb na javni razpis. Komisija bo počakala na dokončno odločitev Ustavnega sodišča. Kot je znano, je bilo za danes ob 13.30 uri na ministrstvu za promet in zveze napovedano javno odpiranje prispelih ponudb. Predsednik strokovne komisije za odpiranje ponudb, ocenitev in pripravo poročila vladi glede javnega razpisa za podelitev koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za storitve mobilne telefonije GSM Lojze Janko, ki je tudi direktor vladnega urada za zakonodajo, pa je danes sporočil, da se danes ne bo začelo odpiranje ponudb. To pomeni, da bo komisija postopek izbire drugega ponudnika mobilne telefonije GSM - razpisno dokumentacijo za javni razpis je do izteka roka, 20. januarja letos, dvignilo 11 kandidatov - nadaljevala v skladu z dokončno odločitvijo Ustavnega sodišča.
Vroča razprava o ameriškem načinu reševanja iraške krize
19. 02. 1998 08.51
Preveč zagreti nasprotniki ameriške politike v zvezi z reševanjem iraške krize so z glasnimi vzkliki in žvižgi sinoči preglasili državno sekretarko Madeleine Albright med njeno razlago v javni razpravi na državni univerzi Ohio v Columbusu.
Odločitev ustavnega sodišča v zvezi z denacionalizacijo in telekomunikacijami
13. 02. 1998 14.39
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudi družbe Digitel, sklenilo, da se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži izvrševanje petega odstavka 67. člena zakona o telekomunikacijah. Omenjeni člen govori o pravici pridobitve koncesije za pravne in fizične osebe. Drugi sklep, ki ga je ustavno sodišče objavilo na današnji javni razglasitvi, pa med drugim pravi, da se zadrži izvrševanje in pravnomočnost izdanih odločb o podelitvi koncesije.
Začasna zaustavitev trgovanja z delnicami Gradbenega podjetja Grosuplje
13. 02. 1998 11.30
Trgovanje z delnicami Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG) je z današnjim dnem začasno zaustavljeno in bo ponovno sproščeno po ustrezni javni objavi podatkov o lanskem poslovanju podjetja, sporoča Ljubljanska borza. Ljubljanska borza je začasno ustavila trgovanje z delnicami Gradbenega podjetja Grosuplje zaradi današnje novinarske konference podjetja, na kateri bo podjetje predstavilo finančne rezultate in poslovanje v preteklem letu, načrte za prihodnost in zaključek privatizacije.
Castro: Clinton naj bi bil žrtev zarote
04. 02. 1998 08.29
Fidel Castro podpira ameriškega predsednika Billa Clintona v aferi " Monicagate" in mu "iskreno želi", da bi premagal osebne težave. Po Castrovem mnenju naj bi bil Clinton žrtev zarote, ki jo pripisuje "umazanim " političnim nasprotnikom.
V Grčiji 24-urna stavka zaradi reforme javnega sektorja
22. 01. 1998 10.48
Grčija je danes paralizirana zaradi 24-urne stavke zaposlenih v javnih službah, ki jo je organizirala glavna sindikalna konfederacija s 600.000 člani v protest proti zakonodajni reformi delovanja javnih podjetij. Stavko najbolj občutijo v javnem prometu, saj je v velikih mestih zastal ves javni promet, letalska družba Olympic Airwavys je odpovedala polovico vseh predvidenih notranjih in mednarodnih letov. Danes od javnih prevoznih sredstev vozi le železnica, ki povezuje jug in sever države.
Znana imena 11 kandidatov za koncesiji GSM
21. 01. 1998 13.29
Med 11 podjetji, ki so do izteka roka (20. januarja) dvignila razpisno dokumentacijo za javni razpis za podelitev koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za storitve mobilne telefonije GSM na ozemlju RS v frekvenčnih pasovih 890-915 in 935-960 MHz, so poleg Mobitela, edinega podjetja, ki v Sloveniji trenutno nudi storitve mobilne telefonije GSM, še domače družbe oz. družbe z mešanim kapitalom Digitel, Simobil, Telekom Slovenije, BA Investments in Elektro Slovenije.
Ugodni krediti Ekosklada za okoljske naložbe v industriji
18. 12. 1997 17.54
Ekološko razvojni sklad RS (Ekosklad) bo jutri, 19. decembra, v Uradnem listu objavil nov javni razpis za dodeljevanje ugodnih kreditov za okoljske naložbe gospodarskih družb v skupni višini 1,5 milijarde tolarjev.
Članice EU se pripravljajo na evro
17. 12. 1997 09.24
Deset držav EU je že izdelalo nacionalne načrte za preoblikovanje javne uprave ob prehodu na skupno denarno enoto, je sporočila Evropska komisija. Načrte so že izdelali v Belgiji, v Franciji, na Irskem, v Italiji, v Luksemburgu, na Nizozemskem, v Avstriji, na Portugalskem, na Finskem in v Nemčiji, kjer so tudi že sprejeli predlog celotnega zakona. Tudi Španija naj bi svoj program sprememb v javni upravi, povezanih s prehodom na skupno valuto, predstavila v tem tednu. Teh enajst članic EU sodi med najverjetnejše članice evropske denarne unije, ki bo začela veljati 1. januarja 1999.
Javni dolg Nemčije vsako sekundo večji za 3100 DEM
26. 11. 1997 10.52
Predsednik nemškega Združenja davkoplačevalcev Karl-Heinz Dake je včeraj povedal, da se javni dolg Nemčije vsako sekundo poveča za 3171 mark; danes bo dosegel 2210 milijard mark.Dake ne vidi velikih možnosti za zmanjšanje javnega dolga, saj se Nemčija na novo ne zadolžuje, da bi spobujala vlaganja, ampak da ohrani proračunsko ravnotežje.
Sto let javne telefonije na Slovenskem
25. 11. 1997 14.46
16. oktobra 1997 je minilo natanko sto let, odkar je bila v Ljubljani v promet vključena prva ročna telefonska centrala na Slovenskem, dva meseca pozneje, 16. decembra 1897, pa so jo dobili še v Mariboru. Stoletnici javne telefonije se na področju telekomunikacij letos pridružuje več pomembnih jubilejev, kot je tudi sedemdesetletnica prve avtomatske telefonske centrale v Ljubljani, zato je nacionalni operater telekomunikacij Telekom Slovenije sklenil, da bo prelomne trenutke v razvoju telekomunikacij na Slovenskem danes obeležil tudi z vključitvijo 700.000. telefonskega naročnika v Sloveniji.
Spomenik generalu Maistru bo verjetno na Trgu republike
19. 11. 1997 14.19
Ljubljanski odbor za postavitev spomenika generalu Maistru je danes predlagal najprimernješo lokacijo, konec septembra pa so v sodelovanju z ljubljanskim društvom arhitektov razpisali javni kiparski in arhitekturni natečaj za postavitev Maistrovega spomenika. Razpisno gradivo za sodelovanje na natečaju je prevzelo 21 udeležencev, ki morajo svoja dela oddati do 22. decembra. Spomenik, ki ga bodo predvidoma postavili konec leta 1998 ob 80. obletnici priključitve Štajerske Sloveniji, mora po zamisli odbora predstavljati prepoznaven lik generala Maistra; celotno figuro ali konjenika. Spomenik iz brona ali podobne zlitine, visok približno 7 metrov, pa naj bi skupaj s potrebnimi pripravami stal 50 do 70 milijonov tolarjev.
Jožko Čuk o nacionalnem varčevalnem paketu
14. 11. 1997 00.00
<i>Ocena Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je, da so napovedani ukrepi nacionalnega varčevalnega paketa preslabo pripravljeni in premalo usklajeni, da bi lahko dali napovedane in pričakovane pozitivne razvojne impulze. Predstavljajo pritiske po povečanju porabe, povečanju inflacije in povečanju obremenjevanja gospodarstva,</i> je na današnji novinarski konferenci dejal <b>Jožko Čuk</b>, predsednik GZS, in dodal: <i>Pri pripravi tega dokumenta nismo sodelovali ne GZS ne drugi delodajalski predstavniki, tako menimo, da gre za marketinški pristop vlade, saj je dokument pripravljen na nižji ravni kot je to za vlado običajno.</i><i>V Sloveniji izgubljamo svoje prednosti v primerjavi s konkurenco, premalo vlagamo v razvoj in načenjamo lastno substanco,</i> je dejal Čuk in dodal, da javna poraba nezadržno raste, število zaposlenih upada, v industriji se vsak delovni dan izgubi štirideset delovnih mest. Industrijska proizvodnja, ki predstavlja največji delež v izvozu, je v prvih devetih mesecih rasla le po stopnji 1,1 odstotka.Rast bruto domačega proizvoda bo največ 3,7 odstotka. Inflacija vztraja pri stopnji približno devetih odstotkov, tako da so škarje med tečajem in rastjo cen izjemno velike, saj je tečaj nemške marke porasel le za 4,3 odstotka. Pri tem plače vztrajajo na ravni inflacijske rasti, javna poraba pa narašča hitreje kot raste BDP.Kljub temu na GZS podpirajo konkretne ukrepe, kot so sprememba in dopolnitev davka od pravnih oseb v korist večjih investicijskih olajšav, varčevanje pri materialnih stroških, zaposlovanju in plačah v javni in državni upravi itd. Opozarjajo pa na vrsto ukrepov, ki niso varčevalno naravnani. Gre za povečanje dolžine porodniškega dopusta, povečanje rekreacijskega dodatka, povečanje sodnih in upravnih taks, uvedba davka na bilančno vsoto bank.