javnofinančni primanjkljaj
Gospodinjstva pod vse večjim pritiskom inflacije
15. 07. 2022 12.25
Rast domače potrošnje je spomladi ostala visoka. Na potrošnjo gospodinjstev so ugodno vplivali sprostitev epidemičnih ukrepov, unovčevanje bonov in rekordno visoka zaposlenost. Kupna moč gospodinjstev je sicer pod vedno večjim vplivom naraščajočih cen, zlasti energentov in hrane, v najnovejši izdaji Ekonomskega ogledala ugotavlja Umar.
Kako uresničljive so obljube politikov iz volilnih soočenj?
22. 04. 2022 18.48
Čeprav se je morda komu zazdelo, da politiki na soočenjih niso dobili priložnosti za vsebine in prihodnost, so v oddaji SVET na dveh velikih soočenjih in v osebnih predstavitvah predsednikov strank poskrbeli, da so imeli volivci vseeno možnost slišati, kako si predstavljajo Slovenijo v prihodnosti.
Marca na letni ravni 5,4-odstotna inflacija, na rast cen vplivali dražji naftni derivati
31. 03. 2022 11.01
Po podatkih Statističnega urada Slovenije so bile marca življenjske potrebščine na letni ravni dražje za 5,4 odstotka. Na zvišanje cen so najbolj vplivale podražitve naftnih derivatov. Bencin se je denimo na letni ravni podražil za 30,3 odstotka, dizelsko gorivo pa za 29,5 odstotka. Na mesečno deflacijo je imela največji vpliv pocenitev električne energije za 38,9 odstotka.
Januarja ob rasti cen energentov in hrane okrepljena inflacija
15. 02. 2022 15.26
Kot ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, se je inflacija januarja ob hitri rasti cen energentov, hrane in storitev precej okrepila. Še naprej se krepijo tudi cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev.
Gospodarska rast v Sloveniji hitrejša kot pred epidemijo, poganja jo zasebna potrošnja
15. 12. 2021 14.33
V Sloveniji je gospodarska aktivnost v letošnjem tretjem četrtletju presegla raven pred epidemijo. V zadnjem četrtletju se bo rast verjetno upočasnila, vendar pa bo v celotnem letu 2021 predvidoma hitrejša od dosedanjih napovedi, pričakuje Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Poganja jo zlasti zasebna potrošnja.
Bole: Slovenija med najmanj učinkovitimi pri protikoronskih ukrepih
14. 12. 2021 10.46
Slovenija je med daleč najbolj neučinkovitimi pri protikoronskem posredovanju, v svoji študiji ugotavlja Velimir Bole z ekonomskega inštituta EIPF. Za isti ekonomski učinek bi se lahko država zadolžila manj, kar bi ji omogočalo večji potencial za prihodnji razvoj.
Macron: Cilj francoskega predsedovanja Svetu EU suverena Evropa
09. 12. 2021 21.54
Francija si bo v času svojega polletnega predsedovanja Svetu Evropske unije v prvi polovici leta 2022 prizadevala za močno in suvereno EU, je napovedal francoski predsednik Emmanuel Macron. Zavzel se je za zaščito zunanjih meja EU in reformo schengenskih pravil ter poudaril pomen boja proti manipulacijam določenih regionalnih sil na Balkanu.
Državni zbor potrdil državna proračuna z visoko rastjo investicij
18. 11. 2021 19.20
Državni zbor je potrdil državna proračuna za prihodnji dve leti, ki ju je vlada pripravljala v okoliščinah postopnega okrevanja gospodarstva po epidemiji covida-19, a bo ta še naprej zahtevala visoke stroške. Leta 2022 je načrtovanih za blizu 14 milijard evrov odhodkov, izstopa visoka rast sredstev za investicije. Primanjkljaj se bo postopoma zniževal.
Šircelj: Proračuna za prihodnji dve leti sta investicijsko usmerjena
16. 11. 2021 15.18
DZ je začel obravnavo predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti. Finančni minister Andrej Šircelj je ob njuni predstavitvi izpostavil investicije, ki jih bo prihodnje leto za dobro tretjino več kot letos in tudi leta 2023 bodo ostale na podobni ravni. Taka rast bo mogoča predvsem zaradi večjega črpanja evropskih sredstev. V opoziciji so do predloga proračunov pričakovano kritični. Opozarjajo predvsem na visoko rast odhodkov v volilnem letu 2022, ki da bo vodila v trajno poslabšanje stanja slovenskih javnih financ.
Država v drugem četrtletju ustvarila primanjkljaj v višini 757 milijonov evrov
30. 09. 2021 10.48
Javnofinančni primanjkljaj je v drugem četrtletju 2021 znašal 757 milijonov evrov, kar predstavlja 5,8 odstotka BDP, kažejo novi podatki Statističnega urada Slovenije. Primanjkljaj se je v primerjavi s prvim četrtletjem zmanjšal.
Proračuna za prihodnji dve leti z visoko rastjo investicij
29. 09. 2021 17.17
Proračuna za prihodnji dve leti bosta bistveno več denarja namenila za investicije, na področju zdravstva bo njihova rast kar štirikratna. Finančni minister Andrej Šircelj je po seji vlade izpostavil investicije tudi na drugih področjih ter dejal, da je vlada proračunske načrte pripravljala v še vedno zaostrenih razmerah zaradi epidemije covida-19.
Zaradi epidemije načrtovana za 170 milijonov evrov višja proračunska poraba
22. 09. 2021 06.12
Da bo mogoče še naprej nemoteno financiranje ukrepov za spopadanje z epidemijo, bodo odhodki državnega proračuna letos za 170 milijonov evrov višji od tistih, ki jih je aprila določil DZ. Primanjkljaj se bo kljub temu znižal. Predlog spremenjenega odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022, ki ga je sprejela vlada, za leto 2021 določa dovoljeno zgornjo mejo izdatkov za državni proračun pri 14,99 milijarde evrov. Zdaj je postavljena pri 14,32 milijarde evrov.
Proračunska luknja kljub okrevanju gospodarstva večja kot v enakem obdobju lani
07. 09. 2021 10.06
Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih osmih mesecih leta 2021 znašal 2,4 milijarde evrov, je sporočil fiskalni svet. Razlog za tako veliko proračunsko luknjo pa so protikoronski ukrepi. Brez neposrednega učinka protikoronskih ukrepov bi primanjkljaj znašal 402 milijona evrov. V državnem proračunu je sicer za celotno leto predviden primanjkljaj v višini 2,75 milijarde evrov.
Morebitno jesensko zaprtje gospodarstva bi državo stalo 800 milijonov evrov
07. 07. 2021 14.58
Če bi jeseni vnovič prišlo do zaprtja gospodarstva, bi to pomenilo izgubo 1,7 milijarde evrov prihodkov, 400 milijonov evrov dodane vrednosti in 2.500 delovnih mest. Državo bi podpora prizadetemu gospodarstvu in javnemu sektorju stala okoli 800 milijonov evrov, kar znese 400 evrov na prebivalca, so izračunali v GZS in zato pozvali k cepljenju.
EBRD Sloveniji napovedala petodstotno rast BDP
29. 06. 2021 12.15
Evropska banka za obnovo in razvoj je v posodobljeni napovedi Sloveniji po lanskem 5,5-odstotnem krčenju za letos napovedala petodstotno rast bruto domačega proizvoda, kar je za 1,5 odstotne točke bolje od jesenske napovedi. Prihodnje leto naj bi se gospodarska aktivnost okrepila za štiri odstotke.
Po 30 letih si lahko s povprečno plačo privoščimo štirikrat več kave
05. 06. 2021 17.41
V 30 letih, odkar je Slovenija stopila na samostojno pot, se je marsikaj spremenilo. Na Sursu so denimo izračunali, da je v letu 1991 povprečna mesečna neto plača znašala 43 evrov, leta 2020 pa 1.209 evrov. Če ponazorimo, z njo smo si lahko leta 1991 kupili 36, lani pa 134 kilogramov kave oziroma skoraj štirikrat toliko. Gospodarstvo je zaradi izgube trgov sprva nazadovalo, a se je potem postavilo na noge. Od osamosvojitve do danes se je BDP realno povečal za 91,4 odstotka. Surs je pripravil nabor različnih statističnih podatkov, kako je 30 let samostojnosti oblikovalo našo državo.
Napovedi gospodarske rasti v EU, tudi za Slovenijo, občutno boljše
12. 05. 2021 10.45
Evropska komisija je občutno izboljšala napoved gospodarske rasti območja evra in celotne EU. Rast pospešujeta vse večja precepljenost prebivalstva in ukinjanje omejitvenih ukrepov. Stopnje rasti se bodo razlikovale od države do države, vendar naj bi se gospodarstva vseh članic do konca leta 2022 vrnila na predkrizne ravni. Napoved letošnje gospodarske rasti je EK izbojšala tudi za Slovenijo.
Vlada sprejela program stabilnosti, fiskalna politika ostaja ekspanzivna
28. 04. 2021 21.19
Vlada je sprejela program stabilnosti, ki pojasnjuje in v kontekst postavlja javnofinančno politiko v tem in naslednjih letih ter jo postavlja v okvir pakta za stabilnost in rast. Na ravni EU je sicer zaradi pandemije covida-19 začasno dovoljen odmik od pravil pakta in tudi slovenska fiskalna politika ostaja ekspanzivna.
DZ potrdil zvišanje izdatkov države zaradi epidemije
23. 04. 2021 20.29
DZ je določil najvišji obseg porabe porabe javnih financ do leta 2024, pri čemer je za letos predlagana občutna rast odhodkov, nato pa naj bi se postopno nekoliko znižali. Zvišanje za letos je nujno, ker epidemija še vedno traja in je potrebna podpora države, je utemeljevala vlada.
Javnofinančni primanjkljaj lani znašal 8,4 odstotka BDP
31. 03. 2021 10.43
Javnofinančni primanjkljaj Slovenije je lani znašal 3,868 milijarde evrov ali 8,4 odstotka BDP, potem ko so imele predlani javne finance 207 milijonov evrov presežka. Dolg države je konec leta 2020 znašal 80,8 odstotka BDP, kar je za 15,2 odstotne točke BDP več kot leto prej, je danes objavil državni statistični urad.
Zmanjšanje javnega primanjkljaja največje v Sloveniji
21. 01. 2021 12.31
Javnofinančni primanjkljaj v območju evra in celotni EU se je po drugem lanskem četrtletju, ko je bil rekordno velik, v tretjem trimesečju ob sproščanju koronskih omejitev precej zmanjšal. V evrskem območju je dosegel 5,8 odstotka BDP, v celotni Uniji pa 5,6 odstotka. Četrtletno zmanjšanje primanjkljaja je bilo največji v Sloveniji, je objavil Eurostat.
Javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju upadel na 1,2 odstotka BDP
30. 12. 2020 11.19
Slovenske javne finance so tudi v tretjem četrtletju ustvarile primanjkljaj, ki je posledica ukrepov države za blažitev posledic epidemije covida-19. Je pa bil manjši kot v predhodnih dveh četrtletjih, in sicer je po podatkih statističnega urada znašal 146 milijonov evrov oz. 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda.
Slovensko gospodarstvo na predkrizni ravni šele v letu 2022
05. 11. 2020 11.18
Evropska komisija ocenjuje, da je vnovičen razmah pandemije prekinil okrevanje in poglobil negotovost. Vpliv pandemije na gospodarstvo se sicer po državah EU razlikuje in enako velja za napovedi glede okrevanja. Sloveniji napovedujejo vrnitev na predkrizno raven leta 2022.
V EU najvišji javnofinančni primanjkljaj od leta 2002
22. 10. 2020 12.07
Javnofinančni primanjkljaj v območju evra je v drugem letošnjem četrtletju, ki ga je zaznamovalo zaprtje javnega življenja zaradi pandemije covida-19, dosegel 11,6 odstotka BDP. V celotni EU je bil pri 11,4 odstotka BDP. V obeh primerih gre za najvišji primanjkljaj, odkar je evropski statistični urad Eurostat leta 2002 začel zbirati te podatke.
Fiskalni svet opozarja na visoko rast odhodkov države
16. 10. 2020 13.11
Odstopanje od fiskalnih pravil, ki ga predvidevajo proračunski dokumenti za prihodnji dve leti, je po oceni fiskalnega sveta glede na razmere razumljivo in dopustno. Vendar pa so načrtovani odhodki, tudi če ne upoštevamo stroškov za covid-19, previsoki, opozarja.
Javnofinančni primanjkljaj v drugem četrtletju pri 16,1 odstotka BDP
30. 09. 2020 11.10
Slovenija je imela v drugem četrtletju letos 1,741 milijarde evrov oz. 16,1 odstotka BDP javnofinančnega primanjkljaja. Ta je posledica predvsem ustavitve gospodarske aktivnosti zaradi epidemije covida-19 in ukrepov države za omilitev posledic epidemije, je objavil državni statistični urad.
Govorci BSF proti moderatorju. Janša: Javnost, ki šteje, so volivci, ne pa nevladniki ali še kdo
31. 08. 2020 09.13
Na Bledu je potekal 15. strateški forum BSF, ki se ga je letos udeležilo osem voditeljev držav v regiji, šest zunanjih ministrov, visoki zunanjepolitični predstavnik EU in številni drugi. Pod naslovom Izzivi in priložnosti v svetu po covidu-19 naj bi bila v središču razprava o prihodnosti EU po brexitu in pandemiji, ki pa se je precej usmerila na stanje demokracije v določenih državah in se sprevrgla v precejšnje besedno preigravanje med moderatorjem in politiki.
'Obrambni minister se napenja, njegov resor pa je ob 31 milijonov'
31. 08. 2020 13.44
Po vladini potrditvi predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna, je znano, da bo letošnji primanjkljaj znašal 4,2 milijarde evrov (9,3 odstotka bruto domačega proizvoda). Vrstijo se že odzivi opozicije. Marjan Šarec je med drugim opozoril, da je kljub Toninovim obljubam o zagotovitvi sredstev za strateške nakupe, obrambni resor ob 31 milijonov evrov. V opozicijski SD pa menijo, da vlada ne nakazuje dolgoročne strateške usmeritve.
Evroobmočje zabeležilo največji padec do zdaj: 12,1 odstotka
31. 07. 2020 11.21
Območje evra je v letošnjem drugem četrtletju zabeležilo 12,1-odstoten padec bruto domačega proizvoda (BDP), v celotni EU pa se je gospodarska aktivnost skrčila za 11,9 odstotka, je danes objavil evropski statistični urad Eurostat. Gre za največja padca, odkar urad od leta 1995 vodi to statistiko.
Banka Slovenije za letos napoveduje 6,5-odstoten padec BDP
08. 06. 2020 12.15
Banka Slovenije ocenjuje, da se bo gospodarska aktivnost letos izrazito skrčila, v prihodnjih dveh letih pa naj bi se razmere stabilizirale. Po osnovnem scenariju za letos pričakuje 6,5-odstoten padec BDP, v naslednjih dveh letih pa ponovno vrnitev rasti, in sicer za 4,9 oz. 3,6 odstotka. Brez protikoronskih ukrepov bi bil padec še za okoli tri odstotne točke večji.