jedrska
Nuklearke v kandidatkah za članstvo
18. 10. 2000 00.00
Skupina za atomska vprašanja Evropske unije bo do konca leta pripravila poročilo o jedrski varnosti v vseh kandidatkah za članstvo, nato pa bo unija na ravni ministrskega sveta sprejela ustrezne zaključke, v katerih bo, če bo potrebno, kandidatkam svetovala izboljšave. To je danes po pogovorih s češkim zunanjim ministrom Janom Kavanom, s katerim sta govorila o češko-avstrijskih nesoglasij glede nuklearke v Temelinu, povedal evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Pri tem je zatrdil, da ne gre za postavljanje novih pogojev v širitvenem procesu. Poročilo skupine za atomska vprašanja bo odgovorilo, ali kandidatke za članstvo pri jedrski varnosti sledijo praksi članic EU, ministrski svet pa nato po Verheugnovih besedah sprejel "ustrezne zaključke". Kot je razložil komisar, bo skupina za atomska vprašanja poročilo pripravila na podlagi študij, ki jih o vseh jedrskih elektrarnah v prosilkah za članstvo, torej tudi o nuklearki v Krškem, izdeluje Združenje zahodnoevropskih uprav za jedrsko varnost WENRA, kar pomeni izvedence iz držav članic EU z aktivno jedrsko politiko.
JE Temelin dobila dovoljenje za zagon
09. 10. 2000 00.00
Češka jedrska elektrarna Temelin je danes dobila dovoljenje za zagon. Češka agencija za jedrsko energijo je po treh dneh pregledov češkemu elektroenergetskemu podjetju CEZ namreč podelila vsa potrebna dovoljenja za zagon elektrarne. Po poročanju češke tiskovne agencije CTK bodo v prvem bloku reaktorja elektrarne v roku 20 ur sprožili prvo verižno reakcijo. Proti zagonu temelinske elektrarne, ki jo bodo na češko električno omrežje priklopili najkasneje maja 2001, so v zadnjem letu odločno protestirali predvsem v Avstriji, pa tudi v Nemčiji. Temelin je namreč oddaljen le približno 100 kilometrov od avstrijskega Linza in 230 kilometrov od Münchna. Temelinsko jedrsko elektrarno so zgradili po sovjetskih načrtih leta 1983, po političnih spremembah leta 1989 pa so jo posodobili z ameriško tehnologijo. Prav to "mešanje" tehnologij pa je po mnenju kritikov močno ogrozilo varnost te elektrarne.
''Širitev EU na Vzhod da, toda...''
15. 09. 2000 00.00
Vodja poslanske skupine avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) Peter Westenhalter je danes v Gradcu izjavil, da se bo zavzel za to, da bi kmalu organizirali posvet o jedrski elektrarni Krško, in da bi avstrijski parlament sprejel podobno resolucijo, kot jo je v zvezi s češko JE Temelin. Dejansko to pomeni, da je stališče FPÖ, da bi morali soglasje k zaključku pogajanj na področju energije med Slovenijo in EU pogojiti s slovenskimi zagotovili o zaprtju JEK, je menil Westenhalter in še dodal, da bi morala biti avstrijska "jedrska politika" sedaj bolj usmerjena v Krško kot pa Temelin.
Jedrski strokovnjaki sklenili blejsko konferenco
14. 09. 2000 00.00
S predstavitvijo prvih obratovalnih izkušenj po nedavni uspešni zamenjavi uparjalnikov v Nuklearni elektrarni Krško (NEK) so v hotelu Golf sklenili tridnevno mednarodno konferenco Jedrska energija v Srednji Evropi 2000. Približno sto izvedencev iz več kot 20 držav je v okviru blejske konference obravnavalo novosti s področij, kot so obratovanje jedrskih elektrarn, reaktorska fizika in odnos javnosti do jedrske energije. Konferenco sta pripravila Institut Jožef Stefan in Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije.
Jedrska energija ostaja v EU
07. 09. 2000 00.00
Jedrska energija bo v predvidljivi prihodnosti ostala pomemben del energetskega sektorja, ugotavlja v danes objavljenem poročilu o jedrski varnosti v kandidatkah Evropska komisija. Šest kandidatk, vključno s Slovenijo, ima jedrske reaktorje, ki so primerni za delovanje do izteka njihove tehnične življenske dobe. Jedrska elektrarna v Krškem v to kategorijo spada zato, ker je grajena z zahodno tehnologijo, iz istega razloga tudi nuklearka v romunski Cernavodi. Ostale nuklearke, naštete v tej skupini, so bile sicer grajene s sovjetsko tehnologijo, vendar jih je moč modernizirati do sprejemljive varnostne ravni, je zapisano v poročilu.
Protest nasprotnikov jedrske energije
02. 09. 2000 00.00
Na mejnih prehodih med Avstrijo in Češko so dopoldne potekale priprave za napovedano zaporo, ki jo pripravljajo avstrijski nasprotniki jedrske energije. Zapora meje je najbolj prizadela češke voznike, ki se vračajo s poletnih počitnic. Avstrijski nasprotniki jedrske energije so jim delili letake, na katerih zahtevajo, da češka jedrska elektrarna ne začne obratovati, preden izvedenci ne bodo ugotovili, ali ustreza varnostnim merilom. Avstrijska vlada je minuli teden Češko opozorila, da je njen vstop v EU odvisen od vprašanja nuklearke Temelin.
Dvig podmornice v začetku septembra?
29. 08. 2000 00.00
Jedrska podmornica Kursk še vedno leži na dnu Barentsovega morja. Danes so ruski vojaški strokovnjaki predstavili načrt, s katerim bodo v začetku septembra poskusili iz potopljene podmornice potegniti trupla nesrečnih mornarjev. Čeprav so sprva trdili, da bodo za dvig podmornice in trupel na površje potrebovali kar celo leto, so se ruski strokovnjaki tokrat podvizali. Konstruktor podmornice Igor Spaski je sestavil načrt, s katerim bi trupla podmorničarjev lahko prenesli na površje. V vsakega od devetih prostorov podmornice, kjer so po ugotovitvah norveških potapljačev trupla mornarjev, naj bi zvrtali luknje premera enega metra in pol. Reševalci naj bi se skoznje prebili do trupel in jih evakuirali. Zaradi dvojne debeline trupa podmornice bodo za vrtanje lukenj potrebovali več tednov, kjlub temu pa upajo, da bodo akcijo končali še pred viharnim obdobjem, ki se na Barentsovem morju navadno začne novembra. Spaski bo načrt za reševanje trupel čez nekaj dni predstavil tudi ruskemu predsedniku Putinu. Ameriški vojaški častniki pa so danes potrdili, da so naprave na njihovi podmornici Memphis, ki je bila v bližini Kurska v trenutku nesreče, zabeležile dve eksploziji, ki sta najbrž povzročili potopitev ruske podmornice. Po njihovem mnenju se je zaradi napake pri izstrelitvi torpeda najprej vnelo gorivo, dobri dve minuti kasneje pa je bojna glava torpeda razklala trup plovila. Če ta teorija drži, so bili vsi mornarji mrtvi takoj. Ruski strokovnjaki so za nesrečo podmornice sestavili več teorij, med drugim tudi teoriji o fantomski tuji podmornici, s katero naj bi trčil Kursk, in mini iz druge svetovne vojne.
Compaq bo razvil najhitrejši superračunalnik
26. 08. 2000 00.00
Ameriško ministrstvo za energetiko je sporočilo, da je izbralo ameriškega proizvajalca računalnikov Compaq za razvoj najhitrejšega superračunalnika na svetu za svoj Nacionalni laboratorij v Los Alamosu v Novi Mehiki. Ministrstvo bo uporabilo 200 milijonov dolarjev vreden računalnik v programu, ki brez jedrskih poskusov proučuje, kako se starajo jedrska orožja. Računalnik, imenovan Advanced Strategic Computing Iniciative Q, bo imel več kot 11.968 procesorjev, kar mu bo omogočalo opraviti več kot 30 bilijonov operacij v sekundi. To je dvainpolkrat hitreje od današnjega najhitrejšega superračunalnika ASCI White, ki ga je izdelal ameriški velikan IBM. Novi ASCI Q bo velik za pet košarkarskih igrišč. Superračunalnik naj bi začel delati v začetku leta 2002. Oddelek za nacionalno jedrsko varnost bo imel možnost nadgradnje procesorjev, kar bi lahko do leta 2004 povečalo zmogljivosti računalnika na 100 trilijonov operacij v sekundi. ASCI Q bo sestavljen iz računalnikov AlphaServer, ki so Compaqovi računalniki za opravljanje zahtevnih nalog v podjetjih.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Ruska jedrska podmornica obtičala na dnu morja
14. 08. 2000 00.00
Ruska jedrska podmornica Kursk je morala zaradi tehničnih težav ostati na dnu Barentsovega morja na severozahodu Rusije. Podmornica ni prenašala jedrskega orožja, prav tako pa ni prišlo do povečanega jedrskega sevanja, je danes zagotovil predstavnik ruske mornarice Igor Digalo. Digalo je še povedal, da so jedrski reaktor na podmornici takoj ustavili, ni pa ni navedel, kdaj natančno je do težav prišlo in kje v Barentsovem morju podmornica leži.
Posadka ruske jedrske podmornice je živa
14. 08. 2000 00.00
Člani posadke ruske jedrske podmornice, ki se je potopila v Barentsovem morju, so živi in ohranjajo zvočni stik z reševalnimi ladjami na površju, so sporočili predstavniki severne flote. Posadka podmornice ne uporablja antene za nujne primere, temveč se sporazumeva s trkanjem. Reševalne ladje so vseskozi v stiku s podmornico, je dejal neimenovani predstavnik severne flote.
Spomin na žrtve jedrske bombe
09. 08. 2000 00.00
V japonskem Nagasakiju se je danes zbralo približno 30.000 ljudi, ki so se v tišini spomnili žrtev jedrske bombe, ki je na današnji dan pred 55 leti eksplodirala nad mestom. V napadu, ki so ga ZDA izvedle 9. avgusta 1945, tri dni zatem, ko je prva jedrska bomba do tal porušila Hirošimo, je umrlo več kot 70.000 prebivalcev Nagasakija. Župan Nagasakija Išo Ito je v deklaraciji za mir pozval svojo državo, naj prizna napake, ki jih je zagrešila med drugo svetovno vojno, ter naj svoje delovanje usmeri v preprečitev nove uporabe jedrske bombe. Vse jedrske države pa je pozval, naj začno pogajanja o prepovedi jedrskega orožja.
Jedrska nesreča terjala drugo smrtno žrtev
27. 04. 2000 12.53
Huda jedrska nesreča v japonskem jedrskem obratu v Tokaimuri (120 kilometrov severovzhodno od Tokia) je terjala še eno smrtno žrtev. Po navedbah zdravnikov je sedem mesecev po nesreči danes za posledicami umrl 40-letni delavec Masato Shinohara, potem ko mu je odpovedalo več organov.
JEK buri duhove v Avstriji
06. 04. 2000 21.41
Jedrska elektrarna Krško spet buri duhove v Avstriji. Na včerajšnjo izjavo avstrijske zunanje ministrice, da Dunaj nikoli ni zahteval zaprtja nuklearke, se je prvi kritično odzval koroški deželni glavar in nekdanji vodja svobodnjakov Jörg Haider. Waldnerjevi očita, da je izdala lastno državo in dodaja, da bi morali nuklearko čimprej zapreti.
V omrežju več električne energije kot lani
02. 04. 2000 09.50
Slovenski proizvajalci električne energije so februarja letos v omrežje oddali kar 958,2 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je za osem odstotkov več kot februarja lani. Kot piše glasilo slovenskega elektrogospodarstva Naš stik, sta bili med termoelektrarnami, ki so februarja zagotovile 812 milijonov kilovatnih ur, tokrat v ospredju termoelektrarna Šoštanj z 269,2 milijona proizvedenih kilovatnih ur in jedrska elektrarna Krško, ki je prispevala 431,9 milijona kilovatnih ur.
Gliese 570D najhladnejša znana zvezda
24. 01. 2000 15.29
Na 195. konferenci Ameriškega astronomskega društva (AAS) v Atlanti so poročali o najbolj hladni zvezdi, odkriti izven Osončja. Temperatura te zvezde, ki jo imenujejo Gliese 570D, znaša vsega 500 stopinj C. Za primerjavo, temperatura fotosfere našega Sonca je 5500 stopinj C.
ZDA za popravo zgodovinske krivice
15. 01. 2000 09.15
Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Billa Clintona se je odločila vsaj deloma popraviti zgodovinsko krivico in bo indijanskemu plemenu Utes vrnila 34.000 hektarjev ozemlja, ki ga je ''legalno ukradla'' leta 1916 zaradi naftnih virov. Ozemlje se nahaja v zvezni državi Utah, gre pa za drugo največjo vrnitev zemlje Indijancem v zgodovini ZDA, po letu 1959, ko je prišlo do podobne poprave krivice na Aljaski.
Slovenija in Republika Koreja za jedrsko varnost
07. 01. 2000 18.45
Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) in ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Koreje sta podpisala dogovor o izmenjavi informacij in sodelovanju na področju jedrske varnosti. Dogovor sta podpisala direktor URSJV Miroslav Gregorič in veleposlanik Republike Koreje v Sloveniji Ban Ki-moon. S podpisanim dogovorom bosta državi izmenjevali informacije, predpise in standarde, ki se zahtevajo in priporočajo pri urejanju okoljskega vpliva jedrskih objektov.
Vplivno odkritje jedrske energije
27. 12. 1999 20.28
Svet se je v zadnjem stoletju spremenil veliko bolj, kot v katerem koli obdobju prej. Razlog za to ni niti političen niti gospodarski, pač pa tehnološki. Odkritje jedrske energije in razvoj tehnologij za njeno uporabo sta ena od najpomembnejših dejavnikov, ki sta krojila človeško gibanje in razvoj v tem tisočletju.
Černobilski reaktor spet deluje
24. 12. 1999 08.11
V Černobilu so po opravljenih popravilih zagnali jedrski reaktor, tako da spet deluje s 100-odstotno zmogljivostjo.
Umrl delavec tovarne iz Tokajmure
22. 12. 1999 12.02
V bolnišnici blizu Tokia je včeraj umrl delavec, ki je bil med nesrečo 30. septembra v tovarni za predelavo urana v Tokajmuri močno izpostavljen jedrskemu sevanju, so sporočili iz omenjene bolnišnice.
Jelcin odgovoril na ameriške kritike
10. 12. 1999 07.51
Ruski predsednik Jelcin si je včeraj v Pekingu privoščil nekaj ostrih izjav na račun svojega ameriškega kolega Clintona, ki je pred dnevi kritiziral ruski poseg v Čečeniji. Jelcin meni, da je Clinton očitno pozabil, da je Rusija jedrska velesila in da sam ne more ukazovati svetu. ''To bova počela midva s kitajskim predsednikom,'' je še pribil Jelcin.
Kitajska nuklearka bo na silvestrovo zmanjšala zmogljivost
26. 10. 1999 16.14
Kitajska jedrska elektrarna, ki proizvaja električno energijo za Hong Kong bo 31. decembra zmanjšala zmogljivost obratovanja, da bi se tako izognila morebitnim težavam in nevarnostim ob prehodu v leto 2000.
Priprave na hrošča v jedrskih centralah
11. 10. 1999 16.19
Program priprav na soočenje z računalniškim hroščem leta 2000 pospešeno poteka tudi v bolgarskih jedrskih centralah, med drugim v centrali Kozlodoui. Kot poroča bolgarska agencija za jedrsko energijo, so pri omenjenih pripravah v Kozlodoui dosegli v zadnjem času velik napredek.
Nova jedrska nesreča v Tokaimuru
08. 10. 1999 20.49
Danes je na Japonskem spet prišlo do manjše jedrske nesreče. Zgodila se je v odlagališču jedrskih odpadkov Tokaimuri. Tja so iz neke jedrske elektrarne pred mesecem dni pripeljali več kot 1700 sodov z nizkoradioaktivnimi odpadki, med njimi pa naj bi dva puščala.
Nesreča z uranom
01. 10. 1999 21.42
Nenadzorovana verižna reakcija, ki se je zgodila včeraj v tovarni za predelavo urana v japonskem mestu Tokaimura, je doslej najhujša jedrska nesreča v zgodovini Japonske. Ob nesreči je bilo sevanju izpostavljenih 55 ljudi, med njimi so trije v kritičnem stanju. Oblasti pa so danes 300.000 prebivalcem, ki živijo na območju v razdalji 10 kilometrov od tovarne dovolile prosto gibanje.
Nikkei nadaljeval rast
01. 10. 1999 12.43
Delniški indeks osrednjega trga vrednostnih papirjev na Japonskem Nikkei je danes pridobil 0,61 odstotka oz. 107,1 točke na 17.712,56 točke.
Jedrska nesreča na Japonskem
30. 09. 1999 20.11
Najmanj 19 ljudi je bilo izpostavljeno sevanju v nesreči, ki se je zgodila v mestu Tokaimura, ki leži 120 km severovzhodno od japonskega glavnega mesta, v tovarni, ki predeluje uran.
Jedrska in potresna varnost v Sloveniji
10. 09. 1999 21.02
Predstave okrog prevoza prvega novega uparjalnika za krško nuklearno elektrarno, predvsem pa akcija Greenpeace-a na Razdrtem, so ponovno vzbudili razprave o varnosti in ekološki (ne)oporočenosti jedrske energije. Na tridnevnem posvetu jedrskih strokovnjakov, ki se je sinoči končal v Portorožu, se seveda niso mogli izogniti tem temam; nas pa je predvsem zanimalo, kako je s Krškim.
Šesta konferenca o jedrskih elektrarnah
07. 09. 1999 15.29
V organizaciji društva jedrskih strokovnjakov Slovenije se je danes v kongresnem centru hotela Emona v Portorožu začela letos že šesta tridnevna mednarodna konferenca z naslovom Jedrska energija v osrednji Evropi 99'. S strokovnimi prispevki s področja jedrske tehnologije in znanosti bo sodelovalo okoli 130 udeležencev iz 18 držav.