jedrskega
Costner proti jedrski vojni
14. 03. 2001 00.00
Ameriški igralec Kevin Costner je izrazil željo, da bi si svetovni voditelji ogledali njegov najnovejši film, saj meni, da možnosti jedrskega spopada ne jemljejo dovolj resno. Film z naslovom Trinajst dni, režiserja Rogerja Donaldsona, govori o kubanski raketni krizi leta 1962. Film sta si že ogledala sedanji in nekdanji ameriški predsednik George Bush in Bill Clinton. Costner, ki je v London dopotoval na britansko premiero filma, je izrazil željo, da bi si film ogledal tudi britanski premier Tony Blair. Dodal je, da se ljudje vedemo, kot da možnost jedrskega spopada sploh ne obstaja.
Bush in Blair potrdila posebne odnose
24. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in njegov gost, britanski premier Tony Blair, sta po prvem srečanju v Camp Davidu na novinarski konferenci potrdila posebne odnose, ki veljajo med njunima državama in obljubila, da bodo taki ostali še naprej, ne glede na ideološke razlike med voditeljema. Kljub vidnemu navdušenju, ki sta ga izžarevala oba, pa Bush od Blaira ni dobil jasnega zagotovila, da bo Velika Britanija podprla ameriški načrt protiraketne obrambe (NMD). Bush je med novinarsko konferenco tudi potrdil, da je dobil od Kitajske odgovor na prošnjo o pojasnilu svoje vpletenosti v Iraku. Po Bushevih besedah naj bi Kitajska zagotovila, da bo preverila poročila in "zadeve popravila".
Rusi proti gradnji protiraketnega ščita
04. 02. 2001 00.00
V bavarski prestolnici Münchnu se je končala dvodnevna konferenca o varnostni politiki. Danes je bila v središču pozornosti ruska delegacija, ki ostro nasprotuje postavitvi ameriškega protiraketnega ščita. Argumente za njegovo uresničitev je včeraj predstavil ameriški obrambni minister Rumsfeld.
Prisegla Powell in Rumsfeld
27. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v Beli hiši včeraj prisostvoval prisegi zunanjega in obrambnega ministra Colina Powella in Donalda Rumsfelda. Rumsfeld je ob tej priložnosti ponovno zatrdil, da ZDA ne mislijo odstopiti od načrta o vzpostavitvi protiraketne obrambe (NMD). Powell pa je obljubil, da bo skrbel za širitev Bushevega sporočila svobode po svetu. Tudi predsednik Bush je zatrdil, da bo izpolnil obljubi, ki jih je izrekel med predvolilno kampanjo, in sicer o vzpostavitvi sistema protiraketne obrambe in o zmanjšanju jedrskega arzenala ZDA.
Bush bo moral pomiriti zaveznike
13. 01. 2001 00.00
Administracija novega ameriškega predsednika Georgea W. Busha bo morala pomiriti svoje zaveznike glede Severne Koreje, protiraketnega ščita in sodelovanja ameriških vojakov na Balkanu, je ocenila ameriška državna sekretarka v odhodu Madeleine Albright. Potreba po pomiritvi zaveznikov je toliko večja, ker ob prihodu Billa Clintona v Belo hišo leta 1993 to ni bilo potrebno, je v pogovoru za časnik International Herald Tribune povedala Albrightova.
Proti orožju za množično uničevanje
09. 01. 2001 00.00
Ted Turner, ustanovitelj družbe CNN in podpredsednik družbe Time Warner, je v Washingtonu napovedal ustanovitev sklada za boj proti orožju za množično uničevanje, ki ga bo vodil skupaj z nekdanjim demokratskim senatorjem iz Georgije Samom Nunnom. Na leto bo Turner skladu z imenom "Pobuda proti jedrski grožnji" financiral vsaj 50 milijonov dolarjev, za različne projekte po vsem svetu, s poudarkom na osveščanju svetovne javnosti o nevarnosti jedrskega, kemičnega in biološkega orožja.
Schroeder končal obisku pri Putinu
07. 01. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schroeder si je zadnji dan zasebnega obiska pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu z ženo Doris ogledal več znamenitosti ruske prestolnice, ob robu obiska pa sta se politika pogovarjala tudi o političnih temah. Politični dialog naj bi se nadaljeval na naslednjih medvladnih pogovorih 9. in 10. januarja v Sankt Peterburgu.
Poljska proti namestitvi ruskega jedrskega orožja v Kaliningradu
05. 01. 2001 00.00
Poljski obrambni minister Bronislaw Komorowski je glede špekulacij o ruskem nameščanju jedrskega orožja v Kaliningradu ob Baltskem morju danes na poljskem radiu dejal, da je ta ruska enklava prekomerno oborožena. Po mnenju poljske vlade je število ruskih oboroženih sil na tem območju ob meji s severovzhodnim delom Poljske pretirano za prave in realne obrambne potrebe, je pojasnil Komorowski.
Posojilo EU za zaprtje Černobila
13. 12. 2000 00.00
Evropska komisija je danes Ukrajini odobrila 585 milijonov dolarjev posojila. Denar je namenjen za izgradnjo dveh reaktorjev v jedrskih elektrarnah Rovno in Hmelnicki, ki naj bi nadomestili izpad električne energije po zaprtju Černobila. Posojilo bo prispevala Evropska agencija za jedrsko energijo Euratom.
Dokočna ustavitev nuklearke v Černobilu
13. 12. 2000 00.00
Zadnji delujoči jedrski reaktor v Černobilu naj bi dokončno ustavili v petek, 15. decembra. Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je sicer pred dnevi zahodnim državam očital, da preveč zavlačujejo z obljubljeno finančno pomočjo za zaprtje jedrske elektrarne, kljub temu pa bo Ukrajina svojo besedo držala in reaktor res zaprla. Pomoč, ki jo je Ukrajini ponudila skupina sedmih industrijsko najbolj razvitih držav G-7, naj bi v državi porabili za izgradnjo nadomestnih reaktorjev v jedrskih elektrarnah Rovno in Hmelnicki. Podpredsednik Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Joachim Jahncke je obljubil, da bo banka Ukrajini stala ob strani tudi po zaprtju černobilske nuklearke. Samo nekaj dni pred zaprtjem naj bi na doslej še delujočem reaktorju opravili še zadnje preizkuse, v okviru katerih bo reaktor deloval s petodstotno zmogljivostjo.
ZN o razoroževanju
21. 09. 2000 00.00
V Ženevi se je danes končalo letno zasedanje konference Združenih narodov o razoroževanju, ki pa je minilo v precej neplodnem ozračju. Udeleženci se niso lotili konkretnih pogajanj niti o eni točki dnevnega reda. Na tokratnem zasedanju naj bi se tako začela pogajanja o popravkih in dopolnitvah pogodbe o prepovedi proizvodnje cepljivih snovi za izdelavo jedrskega orožja. Govorili naj bi tudi o demilitarizaciji vesolja, vendar je razpravo zatrlo ostro nasprotovanje ZDA, ki razvija obrambni sistem za protibalistične rakete.
Generalna konferenca MAAE
19. 09. 2000 00.00
Včeraj se je na Dunaju začelo 44. zasedanje Generalne konference Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE). Na konferenci bodo tudi letos obravnavali vrsto vprašanj miroljubne uporabe jedrske energije, varne uporabe virov sevanja, varnega ravnanja z radioaktivnimi odpadki, neproliferacije jedrskega orožja in varovanja jedrskih materialov.
Na listi Nove stranke večinoma ženske
15. 09. 2000 00.00
Nova stranka (Nova), ki bo nastopila v vseh volilnih enotah, je edina stranka, ki bo imela na kandidatni listi večinoma ženske, je na novinarski konferenci povedal predsednik stranke Gorazd Drevenšek, ki je skupaj s tiskovno predstavnico Barbaro Rebolj in tajnikom Blažem Babičem ponovno predstavil ključne točke njihovega volilnega programa. Stranka se po njihovih besedah zavzema za politiko enakopravnosti, ustreznejšo socialno politiko, sodoben izobraževalni sistem in vojaško nevtralnost Slovenije. Ena njihovih ključnih točk pa je tudi evroskepticizem. Po njihovem je Evropska unija zasnovana na diskriminatornem načelu, saj pravila igre niso enaka za vse, zato bi Slovenija morala pretehtati smiselnost dosedanjega vključevanja vanjo.
Wen Ho Leeju se obeta svoboda
11. 09. 2000 00.00
Ameriški znanstvenik tajvanskega rodu Wen Ho Lee (59), ki je bil zaprt od lanskega decembra, uradno zaradi kopiranja zaupnih podatkov o jedrski tehnologiji iz računalnika v Los Alamosu, kjer je bil zaposlen, neuradno pa, ker naj bi vohunil za Kitajsko, bo kmalu na prostosti.
Zavrnjen izpust domnevnega vohuna
02. 09. 2000 00.00
Prizivno sodišče v Denverju je takoj po prejemu pritožbe tožilstva na odločitev sodnika Jamesa Parkerja v Albuquerqueju o izpustitvi iz pripora po plačilu varščine za jedrskega znanstvenika po rodu s tajvana Wen Ho Leeja, to odločitev zavrnilo in ukazalo, da mora Lee ostati v zaporu.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Atomska bomba v grenlandskih vodah?
14. 08. 2000 00.00
Po poročanju danskega časnika naj bi ena od štirih vodikovih bomb, ki jih je med nesrečo leta 1968 nosil ameriški bombnik B-52, še vedno ležala na morskem dnu nekje blizu ameriškega letalskega in radarskega oporišča Thule na Grenlandiji, ki ga nameravajo Združene države Amerike uporabiti za vzpostavitev spornega protiraketnega ščita. Kot je danes zapisal Jyllands Posten, zaupni dokumenti skupine nekdanjih delavcev iz oporišča, ki so ga leta 1952 zgradile ZDA, kažejo, da četrta vodikova bomba z omenjenega bombnika, ki je strmoglavil v zalivu Baffin ob oporišču, najverjetneje nikoli ni bila najdena. Ostale tri bombe so ob udarcu eksplodirale.
Ruska jedrska podmornica obtičala na dnu morja
14. 08. 2000 00.00
Ruska jedrska podmornica Kursk je morala zaradi tehničnih težav ostati na dnu Barentsovega morja na severozahodu Rusije. Podmornica ni prenašala jedrskega orožja, prav tako pa ni prišlo do povečanega jedrskega sevanja, je danes zagotovil predstavnik ruske mornarice Igor Digalo. Digalo je še povedal, da so jedrski reaktor na podmornici takoj ustavili, ni pa ni navedel, kdaj natančno je do težav prišlo in kje v Barentsovem morju podmornica leži.
Obletnica jedrskega napada na Nagasaki
09. 08. 2000 00.00
V japonskem mestu Nagasaki se je približno 30.000 ljudi poklonilo spominu na žrtve atomske bombe, ki so jo na današnji dan pred 55. leti na mesto odvrgli Američani in ki je terjala več kot 70.000 življenj. Napad na Nagasaki je ameriško letalstvo izvedlo le tri dni po bombandiranju
Spomin na žrtve jedrske bombe
09. 08. 2000 00.00
V japonskem Nagasakiju se je danes zbralo približno 30.000 ljudi, ki so se v tišini spomnili žrtev jedrske bombe, ki je na današnji dan pred 55 leti eksplodirala nad mestom. V napadu, ki so ga ZDA izvedle 9. avgusta 1945, tri dni zatem, ko je prva jedrska bomba do tal porušila Hirošimo, je umrlo več kot 70.000 prebivalcev Nagasakija. Župan Nagasakija Išo Ito je v deklaraciji za mir pozval svojo državo, naj prizna napake, ki jih je zagrešila med drugo svetovno vojno, ter naj svoje delovanje usmeri v preprečitev nove uporabe jedrske bombe. Vse jedrske države pa je pozval, naj začno pogajanja o prepovedi jedrskega orožja.
Obletnica eksplozij atomske bombe
06. 08. 2000 19.50
V japonskem mestu Hirošima se je danes zbralo približno 50.000 ljudi, žrtev prve atomske bombe, ki so jo pred 55-imi leti odvrgli Američani. Ob 8.15 po lokalnem času so se prebivalci Hirošime tragičnega dogodka spomnili z minuto molka.
Bush mlajši republikancem obljublja Belo hišo
04. 08. 2000 10.55
Republikanski guverner Teksasa George W. Bush mlajši je bil na konvenciji Republikanske stranke v Philadelphiji sinoči slovesno imenovan za kandidata svoje stranke na predsedniških volitvah v ZDA 7. novembra. Kandidat za podpredsednika je Dick Cheney.
Zaprli poligon za jedrske poskuse
29. 07. 2000 16.32
Z uničenjem zadnjega od 181 predorov, v katerih so v štiridesetih letih do leta 1989 izvedli skoraj 500 jedrskih poskusov, so dokončno zaprli poligon za izvajanje omenjenih poskusov v Semipalatinsku na severovzhodu Kazahstana. Poligon, ki se je razprostiral na 18.500 kvadratnih metrih, so začeli uporabljati leta 1949. Radioaktivne padavine, ki so nastajale po jedrskih poskusih, so prizadele območje več kot 300.000 kvadratnih metrov, na katerem je živelo 1,6 milijona ljudi. Na začetku izvajanja poskusov nekdanje sovjetske oblasti niso storile nič za zaščito prebivalstva pred radioaktivnim sevanjem. Od ljudi so pravzaprav zahtevale, naj pred poskusi zapustijo hiše zaradi nevarnosti, da se bodo zrušile zaradi udarnega vala. Nevarnost jedrskega sevanja za prebivalce v bližini Semipalatinska so razkrili šele leta 1989.
Severna Koreja sprejeta v Regionalni forum
27. 07. 2000 15.19
Severna Koreja je danes uradno postala 23. članica Regionalnega foruma Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN). Po mnenju opazovalcev je vstop Severne Koreje v Regionalni forum ASEAN prvi korak k zmanjšanju napetosti na Korejskem polotoku in integraciji Severne Koreje v regijo.
Vrh za ''multipolarni svet''
05. 07. 2000 19.09
Rusija, Kitajska in tri srednjeazijske države članice Skupnosti neodvisnih držav (SND) so danes na vrhu v tadžikistanski prestolnici Dušanbeju pozvale k spoštovanju mednarodnih sporazumov o prekinitvi jedrskih poskusov in neširjenju jedrskega orožja. V skupni deklaraciji so se države t.i. šanghajske skupine zavzele za ''multipolarno svetovno ureditev'', s katero bi ohranili mednarodno stabilnost.
IBM predstavil najhitrejši računalnik na svetu
02. 07. 2000 12.38
IBM je v teh dneh predstavil najhitrejši računalnik na svetu. Računalnik z oznako RS/6000 ASCI White je velik kot dve igrišči za baseball, v sekundi pa naj bi opravil 12 bilijonov računskih operacij. V prihodnosti naj bi skrbel za vzdrževanje jedrskega orožja. Konec leta naj bi superračunalnik namestili v eni kalifornijskih univerz, najprej pa naj bi delal za ameriško ministrstvo za energijo. Za prevoz računalnika iz vzhodne na zahodno obalo ZDA bodo potrebovali 28 tovornjakov. Kot so sporočili iz IBM, deluje v računalniku 8.192 mikroprocesorjev, na trdem disku pa je prostora za šestkratno izdajo knjižnice ameriškega Kongresa.
Začetek prvega vrha EU - Indija
28. 06. 2000 16.48
Evropska unija in Indija sta danes v Lizboni začeli prvo vrhunsko srečanje, namenjeno povečanju dinamike v dvostranskih političnih in trgovinskih odnosih. Indijski premier Atal Behari Vajpayee se je tako na čelu indijske delegacije sestal s predsedujočim EU, portugalskim premierom Anotniom Guterresom, ter s predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem.
Putin grozi s prekinitvijo procesa razoroževanja
10. 06. 2000 16.28
Zaradi spora med Rusijo in ZDA o ameriških načrtih protiraketne obrambe je ruski predsednik Vladimir Putin še okrepil grožnje, da bo prekinil proces razoroževanja. Kot je za nemški časnik Welt am Sonntag povedal Putin, bodo ZDA z načrti za izgradnjo protibalističnega ščita spodkopale strateško stabilnost med jedrskimi silami in s tem kršile bistvo vseh veljavnih dogovorov o razorožitvi.
Clinton za uspešno Ukrajino
04. 06. 2000 12.03
Ameriški predsednik Bill Clinton se bo na koncu evropske turneje, ki se je začela 30. maja na Portugalskem, ustavil v Ukrajini, kjer se bo 5. junija srečal s predsednikom Leonidom Kučmo in opravil govor ukrajinskemu ljudstvu.
Clinton prispel v Moskvo
03. 06. 2000 20.02
Ameriški predsednik Bill Clinton je popoldne prispel v Moskvo na prvo vrhunsko srečanje z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, potem ko je bil slednji marca izvoljen za ruskega predsednika.