jedrsko orožje
ZDA in Nato: Belorusija bi lahko kmalu vstopila v vojno
22. 03. 2022 06.45
Že 27. dan v Ukrajini divja vojna vihra. ZDA in Nato ocenjujeta, da bi lahko Belorusija kmalu vstopila v vojno na strani Rusije. V Mariupolu so ljudje še vedno brez vode, elektrike, ogrevanja. "Težko je gledati, kako uničujejo vse, kar sem poznal, mojo šolo, fakulteto, sosesko, vse," je dejal ukrajinski poslanec Dmitro Gurin, ki je svojo mladost preživel v tem mestu. Medtem je "najverjetneje zaradi topniških obstreljevanj ali namernih požigov" zagorelo v bližini Černobila, so sporočili iz ukrajinskega parlamenta. Kasneje so sporočili, da so požari pogašeni. Območje sicer obvladujejo ruske sile. Predsednik Volodimir Zelenski je nagovoril italijanski parlament. "Predsedniku Zelenskemu želim povedati, da je Italija blizu Ukrajini v tem procesu, Italija želi Ukrajino v EU," je dejal italijanski premier Mario Draghi.
Kaj je kinžal, hipersonično orožje, ki ga je uporabila Rusija?
21. 03. 2022 19.18
Rusija je v Ukrajini prvič uporabila hipersonično raketo Kinžal (bodalo). Gre za eno od "čudežnih orožji", ki je po besedah ruskega predsednika nepremagljivo. Raketa zrak-zemlja z dosegom do 3000 kilometrov potuje s hitrostjo med 12.000 in 14.700 kilometrov na uro. Namenjena je predvsem za uničevanje ciljev na morju, kot so letalonosilke in druge bojne ladje, učinkovita pa naj bi bila tudi proti ciljem pod zemljo. Nekateri analitiki ocenjujejo, da Rusija z uporabo pošilja sporočilo Natu, drugi pa trdijo, da ji zmanjkuje vodenih raket.
V zračnem napadu uničena porodnišnica v Mariupolu. Zelenski: 'Kako dolgo še?'
09. 03. 2022 06.07
Čeprav sta se Ukrajina in Rusija dogovorili za odprtje šestih humanitarnih koridorjev, so ruski vojaki spet streljali na civiliste, ki bežijo iz mest. V sredo so nazadnje na varno uspeli spraviti 48.000 ljudi. "Rusija še naprej zadržuje več kot 400.000 ljudi za talce v Mariupolu in blokira evakuacijo," je sporočil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. V zračnem napadu pa je bila popolnoma uničena bolnišnica za otroke. "Pod razbitinami so ljudje, otroci! Kako dolgo bo svet še sostorilec, ki ignorira teror? Takoj zaprite zračni prostor! Ustavite poboje! Imate moč, a zdi se, da izgubljate človečnost!" je ob tem tvitnil ukrajinski predsednik. Moskva pa za nasilje krivi Ukrajino.
Putinova 'vroča linija': skoraj dve uri govoril z Macronom, poklical je tudi Erdogan
06. 03. 2022 17.35
Ruski predsednik Vladimir Putin je francoskemu kolegu Emmanuelu Macronu dejal, da je zamisel o srečanju Mednarodne agencije za jedrsko energijo, Rusije in Ukrajine koristna in da bi sestanek lahko potekal po videopovezavi ali v tretji državi. Izrazil je tudi pripravljenost na nadaljevanje dialoga s Kijevom ob izpolnitvi ruskih zahtev. Njun nedeljski telefonski pogovor je trajal skoraj dve uri. Poklical ga je tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki ga je pozval k nujni splošni prekinitvi spopadov v Ukrajini.
Oblegani Mariupol prosi za pomoč, Zelenski ostro nad odločitev Nata
04. 03. 2022 04.45
Ruski vojski je uspelo prevzeti nadzor nad največjo ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje. V nuklearki je pred tem zaradi ruskega obstreljevanja zagorelo, a so požar kmalu pogasili, povišanega radioaktivnega sevanja niso zaznali. Deveti dan vojne je Putin sosednje države pozval, naj ne stopnjujejo napetosti, češ da Rusija nima nobenih slabih namer proti njim. Hkrati je ruski parlament potrdil zakonodajni sveženj, čigar namen je preprečiti učinke obsežnih zahodnih sankcij, usmerjenih v rusko gospodarstvo. Ta konec tedna se sicer obeta tretji krog pogajanj med obema stranema. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je obsodil odločitev Nata, da ne zapre zračnega prostora nad Ukrajino: "Vodstvo zavezništva je prižgalo zeleno luč nadaljnjemu bombardiranju ukrajinskih mest in vasi," je očital. Župan obleganega mesta Mariupol medtem prosi za vojaško in humanitarno pomoč.
'Urijo borce in za Putina pripravljajo poseben koktejl'
04. 03. 2022 19.48
Naša ekipa že od ponedeljka vojno v Ukrajini spremlja tudi na tamkajšnjih tleh. Ukrajinci so se v deveti dan ruske invazije zbudili z novico o požaru v jedrski elektrarni Zaporožje, ki je bil posledica obstreljevanja, vendar strokovnjaki za jedrsko varnost zatrjujejo, da do izpustov radioaktivnega materiala ni prišlo. Zjutraj jih je razžalostila tudi novica, da se Nato niti v zraku ne bo vpletal v to vojno, zato sta naš novinar in snemalec obiskala nekaj vadbenih centrov, kjer so Ukrajinci začeli organizirati tudi vse starejše in zelo mlade prostovoljce. "Urijo se vojaških veščinah in v izdelovanju protitankovskih ovir ter molotovk," pojasnjuje Jure Tepina. Ukrajinske oblasti so novinarjem dale tudi nova navodila: ne smejo se več oblačiti v črno ali zeleno, s seboj pa morajo imeti belo zastavo.
Ruski oligarhi: koliko imajo pod palcem in kam bežijo pred sankcijami?
02. 03. 2022 21.44
Vsak dan spopadov v Ukrajini so zaradi sankcij vse bolj na udaru ruski oligarhi, ki s svojimi milijardami zares tudi financirajo rusko agresijo. Zato ni čudno, da jih je Putin po uvedbi sankcij poklical k sebi. Toda edini, za katerega se zdaj javno ve, da posreduje pri rešitvi rusko-ukrajinskega konflikta, je Roman Abramovič, ki je že napovedal, da bo Ukrajini pomagal tudi z denarjem iz prodaje kluba Chelsea. Koliko imajo pod palcem drugi ruski mogotci - kam in kako bežijo?
Konvoj ruske vojske vse bližje Kijevu, Ukrajina vojakom, ki odložijo orožje, ponuja amnestijo
28. 02. 2022 06.21
Spopadi v Ukrajini se nadaljujejo že peti dan. Ukrajinska vojska je minulo nedeljo označila za "izjemno težko" ter sporočila, da "se soočajo z agresorjem, tako na nebu kot na tleh". Po nekaj urah tišine so se v ukrajinski prestolnici in v Harkovu zjutraj znova zaslišale eksplozije, sirene so se oglasile tudi v Černigovu na severu države. Podobno se je nadaljevalo tudi tekom dneva, medtem ko sta se delegaciji Ukrajine in Rusije sestali na pogajanjih v Belorusiji. Ta so zdaj končana, pogovori pa se bodo nadaljevali v prihodnjih dneh. Ukrjainski predsednik Volodimir Zelenski je medtem podpisal vlogo za pristop Ukrajine k EU. Čeprav je bilo sprva napovedano drugače, sta Poljska in Bolgarija zavrnili dobavo vojaških letal Ukrajini. Bolgarija je kot razlog navedla pomanjkanje letal za lastno obrambo in rezervnih delov.
Kakšno orožje ima na razpolago Vladimir Vladimirovič Putin?
28. 02. 2022 19.04
Putinova odločitev, da dvigne pripravljenost ruskih jedrskih sil, je še povečala zaskrbljenost v mednarodni skupnosti. Strokovnjaki sicer mirijo, da to še ne pomeni, da bo Rusija jedrsko orožje dejansko uporabila, toda v isti sapi opozarjajo na nepredvidljivost Putinovih potez. Pri zaostrovanju napetosti se je ruskemu predsedniku pridružil tudi njegov zaveznik Aleksander Lukašenko. Belorusija je namreč z včerajšnjim referendumom postala država, ki dovoljuje nameščanje jedrskega orožja.
Belorusi na referendumu za jedrsko orožje, Lukašenku mandat do 2035
28. 02. 2022 08.25
Beloruski volivci so se na nedeljskem referendumu o ustavnih reformah odločili, da ima lahko njihova država jedrsko orožje in rusko vojsko na svojem ozemlju, obenem pa so 67-letnemu predsedniku Aleksandru Lukašenku omogočili predsedniški mandat vse do leta 2035.
Iz Ukrajine beži vse več ljudi: 'Evropi grozi humanitarna kriza zgodovinskih razsežnosti'
27. 02. 2022 05.10
Ukrajina je sporočila, da je pripravljena na pogajanja z Rusijo na ukrajinsko-beloruski meji v bližini Černobila. "Ne verjamem, da bodo pogajanja uspela, ampak vsaj poskusimo," je ob tem dejal ukrajinski predsednik Zelenski. Na drugi strani se je ruski vodja Putin na nove napovedane sankcije Zahoda odzval tako, da je ukazal povišanje pripravljenosti jedrskih sil. Medtem Evropa pričakuje več kot sedem milijonov razseljenih Ukrajincev znotraj in zunaj države. Župan Kijeva Vitalij Kličko pa je sporočil: "Naše mesto je obkoljeno, evakuacija civilistov ta trenutek ni mogoča." Njegova tiskovna predstavnica je sicer kasneje navedbe župana zanikal ter dodala, da je šlo za napako.
Smo na pragu tretje svetovne vojne?
27. 02. 2022 19.02
Se je tretja svetovna vojna že začela, ali bomo o njej govorili, ko se bo – če se bo – v vojno v Ukrajini vmešali vojaki Nata? Kot pravi Katja Geršak, direktorica Centra za evropsko perspektivo, na srečo še nismo tam. Razen, če bi federacija napadla katero od članic Unije ali Nata ali pa bi uporabila jedrsko orožje. Vsekakor pa smo že zdaj priča tako imenovanemu hibridnemu spopadu. Ne samo v Ukrajini, o obsežnih kibernetskih napadih poročajo številne korporacije, države. Pripravite se, je premier Janša posvaril tudi vse prebivalce Slovenije.
Iz Kijeva poročajo o več silovitih eksplozijah, Ukrajinci: Zahod nas je pustil na cedilu
25. 02. 2022 04.35
Rusija nadaljuje z obsežnimi napadi na Ukrajino. Oblegana je prestolnica Kijev, v bližini tamkajšnje elektrarne je odjeknilo pet silovitih eksplozij. Ruski predsednik Putin je pred tem ukrajinsko vojsko pozval, naj prevzame oblast v prestolnici ter vrže z oblasti Zelenskega in njegove sodelavce, ki jih je označil za "neonaciste" in "odvisnike od mamil". Odbor ministrov Sveta Evrope pa je v skladu s svojim statutom sklenil, da zaradi oboroženega napada na Ukrajino Ruski federaciji s takojšnjim učinkom odvzame pravico do zastopanja v odboru ministrov in parlamentarni skupščini.
Drugi dan vojne v Ukrajini: sirene, eksplozije, uničenje in vdor ruske vojske v Kijev
25. 02. 2022 12.54
Hitrost ruskega vdora v Ukrajino preseneča številne. V le enem dnevu so ruske čete uspešno zakorakale v Kijev, ki se je sicer tudi v nočnih urah soočal z 'deževanjem' raket. "Kaj takega je naše glavno mesto nazadnje doživelo leta 1941, ko ga je napadla nacistična Nemčija. Ukrajina je zlo že premagala in bo premagala tudi to," je dejal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Po Kijevu in Lvovu so odmevale sirene, oblasti so opozarjale na zračne napade, tisti prebivalci, ki so ostali, pa so prestrašeni iskali varna zatočišča.
Biden: Putin nas bo preizkušal, če bomo ostali enotni, in bomo
24. 02. 2022 21.24
Ameriški predsednik Joe Biden je zaradi ruskega napada na Ukrajino uvedel nove sankcije proti ruskim bankam in pripadnikom ruske elite ter prepoved izvoza visoke tehnologije v Rusijo. Neposrednih sankcij na premoženje ruskega predsednika Vladimirja Putina Biden še ni uvedel.
'Putin želi ponovno vzpostaviti nekdanjo Sovjetsko zvezo. Za to gre'
24. 02. 2022 06.03
Ukrajinska vojska je znova prevzela nadzor nad vojaškim letališčem Hostomel na severnem obrobju Kijeva, ki je bilo zaradi spopadov že v ruskih rokah. Ruska vojska je med drugim zasedla tudi jedrsko elektrarno v Černobilu. Čeprav o žrtvah ali uničenju od tam še ne poročajo, se predsednik Zelenski, ki je napad na Černobil označil za "napoved vojne celi Evropi", boji, da se bo ponovilo leto 1986. Ker so ruske sile na pragu Kijeva, so oblasti prebivalce pozvale, naj poiščejo zavetje v zakloniščih in razglasile policijsko uro med 22. in 7. Biden verjame, da ima Putin veliko večje ambicije, ki presegajo meje Ukrajine.
Zbudili smo se v vojno na evropskih tleh, Rusi v nekaj urah na pragu Kijeva
24. 02. 2022 10.19
Zgodilo se je to, kar se je napovedovalo že tedne – Rusija je napadla Ukrajino. Medtem ko ruski predsednik Vladimir Putin govori o "posebni vojaški operaciji", je Ukrajina razglasila vojno stanje za vso državo. Napadi so prišli s treh strani: iz Rusije, Belorusije in s Krima. Rusi so od zjutraj izvedli že več kot 200 napadov in so že pred Kijevim, poskušajo zasesti tudi Černobil. "Trudimo se, da se leto 1986 ne bo ponovilo," je ob tem dejal ukrajinski predsednik Zelenski. Ciljajo na več zračnih baz, eksplozije je slišati po vsej državi. Žrtve so na obeh straneh, tudi med ukrajinskimi civilisti. Umrlo naj bi na desetine ljudi.
Voditelja separatistov pozvala k mobilizaciji vojakov, v obstreljevanju umrla vojaka
19. 02. 2022 07.25
Ameriški predsednik Joe Biden je dejal, da je ruski voditelj Vladimir Putin že sprejel odločitev za napad na Ukrajino. Kot je pojasnil, ocena temelji na ameriških obveščevalnih podatkih, ki kažejo, da bo tarča napada prav ukrajinska prestolnica. Medtem je vodja separatistov v vzhodni Ukrajini pozval k vojaški mobilizaciji. Medtem se na konfliktnih območjih na vzhodu Ukrajine nadaljujejo kršitve prekinitve ognja, v obstreljevanju sta umrla najmanj dva ukrajinska vojaka.
Blinken pravi, da ZDA nimajo dokazov o ruskem umiku
16. 02. 2022 08.32
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je dejal, da ZDA kljub drugačnim trditvam Moskve nimajo dokazov o znatnem umiku ruskih sil z meja Ukrajine. "Na žalost je razlika med tem, kar Rusija pravi, in tistim, kar počne. Tisto, kar vidimo, ni znaten umik," je dejal. Obrambni ministri zveze nato so medtem dejali, da bodo preučili možnosti dolgoročnejše krepitve sil na vzhodu. Ruski varnostni svet pa ZDA vidi kot grožnjo.
'Če Rusija izgubi Ukrajino, ni več evropska velesila, ampak azijska'
15. 02. 2022 17.38
Po več tednih stopnjevanja napetosti med Rusijo na eni strani ter Ukrajino in zahodom na drugi, so se tik pred domnevnim dnevom ruske invazije pokazali prvi znaki deeskalacije razmer. Rusija, ki je ves čas trdila, da izvaja le vojaške vaje v bližini ukrajinske meje in da ne namerava napasti svoje sosede, je sporočila, da je vaj konec in da je pričela z umikom enot. Ruske vojaške aktivnosti, ki so jim sledile diplomatske pobude pa razkrivajo širšo sliko mednarodnih razmerij moči, v kateri Ukrajina predstavlja le manjši, toda pomemben del mozaika.
'Nato tudi v primeru ruske invazije v Ukrajino ne bo poslal bojnih enot'
30. 01. 2022 08.20
Ameriška misija pri ZN je dan, preden predsedovanje Varnostnemu svetu ZN za mesec februar od Norveške prevzame Rusija, za ponedeljek sklicala odprto zasedanje o ruskih grožnjah mednarodnemu miru in varnosti zaradi kopičenja ruskih enot na meji z Ukrajino. Da Nato tudi v primeru ruske invazije na Ukrajino v to državo ne bo poslal svojih bojnih enot, pa je medtem zagotovil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.
Pet velesil se je zavezalo k preprečevanju širjenja jedrskega orožja
03. 01. 2022 21.39
Pet svetovnih sil se je zavezalo, da se bodo izogibale jedrskem konfliktu in preprečevale širjenje jedrskega orožja. Rusija, Francija, Kitajska, Velika Britanija in ZDA so v skupni izjavi poudarile, da se v jedrski vojni ne more zmagati in zato do nje ne sme nikoli priti. "Prepričani smo, da je treba preprečiti širjenje takšnega orožja," so sporočile stalne članice Varnostnega sveta ZN Rusija, Francija, Kitajska, Velika Britanija in ZDA.
'Potegniti je treba moralno in pravno črto proti ubijanju ljudi s stroji'
19. 12. 2021 16.36
Razočaranja, potem ko so zadnji poskusi pogovorov Združenih narodov o avtonomnih orožnih sistemih, ki so v javnosti znani tudi kot roboti morilci, neslavno propadli, preden so uredili regulacijo njihove uporabe, ne manjka. So pa vmes pričakovano posegle države proizvajalke, ki v razvoj teh sistemov vlagajo veliko sredstev.
Biden, Macron, Johnson in Merklova zelo zaskrbljeni zaradi jedrskih aktivnosti Irana
30. 10. 2021 19.06
Voditelji ZDA, Francije, Velike Britanije in Nemčije so v Rimu izrazili veliko zaskrbljenost zaradi jedrskih aktivnosti Irana. Na srečanju ob robu vrha skupine G20 so izrazili prepričanje, da bi bilo mogoče hitro obnoviti jedrski sporazum, a bi moral Iran spremeniti svoje usmeritve.
'Ne vem, ali se res da primerjati z izstrelitvijo Sputnika, a je zelo blizu tega'
28. 10. 2021 08.50
Načelnik generalštaba oboroženih sil ZDA Mark Milley je ocenil, da je bil kitajski preizkus hiperzvočnega orožja zelo pomemben, a hkrati tudi skrb vzbujajoč dogodek. Gre za prvi uradni odziv Pentagona na kitajski napredek na področju hiperzvočnega orožja, ki je "presenetil" ameriške obveščevalce. Peking se je preizkusa sicer lotil v času naraščanja napetosti med ZDA in Kitajsko.
Ameriški general razkril, da ni Trump nikoli nameraval napasti Kitajske
29. 09. 2021 08.24
General Mark Milley je na kongresnem zaslišanju povedal, da nekdanji predsednik Donald Trump ni načrtoval napada na Kitajsko, sam pa je skrbel za komunikacijo s Pekingom in voditeljem azijske velesile pojasnjeval, naj ostanejo mirni. Kitajci naj bi bili namreč izjemno zaskrbljeni zaradi nekaterih Trumpovih izjav in možnosti ameriškega napada.
Kibernetski napadi in jedrska orožja – mogoča primerjava?
25. 09. 2021 09.06
Število in intenziteta kibernetskih napadov v zadnjih petih letih neprestano naraščata, pri čemer se je njuna rast z letom 2020 dodatno povečala (po podatkih Forbesa za skoraj 400 odstotkov). Zaradi epidemije covida-19 so razne organizacije morale lastno delovanje premakniti na splet, kjer slabo zaščiteni sistemi predstavljajo lahko tarčo. Po Forbesu je bila materialna in finančna škoda za leto 2020, ki je posledica kibernetskih napadov, ocenjena na 6 bilijonov ameriških dolarjev. Glede na trenutno stopnjo rasti pogostosti kibernetskih napadov, bo ta številka zelo verjetno v naslednjih letih hitro presežena.
Severna Koreja naj bi testno izstrelila manevrirno raketo dolgega dosega
13. 09. 2021 07.38
Severna Koreja je uspešno testirala novo manevrirno raketo dolgega dosega, ki so jo razvijali dve leti. Med letalskimi testi so rakete pokazale, da lahko zadenejo cilje, oddaljene 1500 kilometrov. Nove rakete so v državi pozdravili kot "strateško orožje velikega pomena", ki izpolnjuje poziv voditelja Kim Džong Una k okrepitvi vojaške moči države. Mednarodna skupnost je medtem izrazila zaskrbljenost.
Ameriški diplomati v Nemčiji kažejo znake havanskega sindroma
20. 08. 2021 06.00
Najmanj dva diplomatska predstavnika ZDA, ki sta nastanjena v Nemčiji, sta v zadnjem času poiskala zdravniško pomoč zaradi nenavadnih simptomov, ki spominjajo na tiste, o katerih so v zadnjih letih poročali njihovi diplomati v različnih državah. Ameriške oblasti zato sumijo, da gre za t. i. havanski sindrom.
76 let po tragediji v Hirošimi: 'Dialog, ne pa jedrsko orožje'
06. 08. 2021 09.05
V Hirošimi so se z minuto molka spomnili napada z atomsko bombo pred 76 leti ob koncu druge svetovne vojne. Župan mesta je ob tem pozval svet, naj se od jedrskega orožja umakne k dialogu, ki bo zgrajen na zaupanju. Letos je obletnica potekala med olimpijskimi igrami v Tokiu in Hirošima je zaprosila za minuto molka tudi tam, a je Mednarodni olimpijski komite (Mok) ni uslišal.