jeruzalem
Izraelski zunanji minister odstopil, vlada odvisna od sprejetja proračuna
05. 01. 1998 09.33
Po odstopu izraelskega zunanjega ministra Davida Levyja namerava izraelski premier Benjamin Netanjahu po poročilih medijev z maratonskimi pogovori rešiti svojo vladno koalicijo. Časopis Haaretz je v ponedeljek zapisal, da je Netanjahu v krogu svojih tesnih sodelavcev izjavil, da bo vlada razpadla, če danes ne bodo mogli sprejeti proračuna za leto 1998. Politični opazovalci, ki z napetostjo pričakujejo glasovanje, računajo, da bo Netanjahu le za las dobil potrebno večino. Levy je izraelskemu premieru svojo prošnjo za razrešitev izročil v nedeljo zvečer.
Širitev kolonizacije na palestinskih ozemljih?
30. 12. 1997 09.26
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je prižgal zeleno luč za povečanje judovske kolonije Maale Efraim na severu Zahodnega brega. Kot je danes poročal drugi kanal izraelske televizije, je Netanjahu obljubil odgovornim v tej koloniji 2,2 milijona proračunskih sredstev za izgradnjo 55 bivalnih enot. Obljubo je izrazil v nedeljo med obiskom omenjene kolonije s približno 1500 prebivalci. Palestinci so v ponedeljek obsodili širitev kolonizacije na palestinskih ozemljih.
Ob 50-letnici Izraela prva judovska slovesnost v Vatikanu
24. 12. 1997 10.01
Od Bele hiše do Vatikana so državni voditelji s prižiganjem sveč ob judovskem prazniku Hanuka včeraj zaznamovali začetek proslav od 50. obletnici ustanovitve judovske države Izrael. Na osrednji slovesnosti v Jeruzalemu sta sveči prižgala izraelski premier Benjamin Netanjahu in izraelski predsednik Ezer Weizman.
Netanjahu ponudil predajo območij, kjer živijo Palestinci
19. 12. 1997 13.17
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je Palestincem ponudil predajo območij na Zahodnem bregu, na katerih živi veliko Palestincev. V zameno za umik vojaških enot z gosto naseljenih območij naj bi druga, nenaseljena območja kot varnostna območja ostala v izraelskih rokah, je danes v Jeruzalemu povedal Netanjahu. Ta varnostna območja naj bi bila geografsko strnjena in naj bi vsebovala judovska naselja in ceste do njih.
Albrighotva o umiku Izraela z Zahodnega brega
09. 12. 1997 15.32
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je po pisanju izraelskega časnika Haaretz izraelskemu premieru Benjaminu Netanjahuju na njunem zadnjem srečanju prejšnji teden v Parizu dejala, da bi se moral Izrael umakniti z vsaj 12 odstotkov Zahodnega brega. Albrightova naj bi menila, da izraelski predlog o 6- do 8-odstotnem umiku ni zadovoljiv. Generalni sekretar izraelske vlade Danny Naveh je za izraelski radio izjavil, da vlada v Jeruzalemu glede tako pomembnih vprašanj ne bo popuščala nobenim pritiskom.
Hčerka Judinje in nacista bo objavila svojo zgodbo
06. 12. 1997 11.34
Angela Schluter, ki se je rodila med 2. svetovno vojno v Nemčiji materi Judinji in nacističnemu vojaku, namerava po 50-ih letih objaviti zgodbo svoje družine.
Stavka zaposlenih v javnem sektorju
30. 11. 1997 12.51
V Izraelu danes stavka kakih 140.000 zaposlenih v javnem sektorju. Stavko, v kateri zahtevajo višje plače, uperjena pa je tudi proti načrtovani privatizaciji državnih podjetij, organizira delavski sindikat Histadrut.
Obrezovalni preizkus za bodoče mladoporočence
28. 11. 1997 08.57
Ko so jima rabini povedali, da poroke ne bo, dokler ženin ne dokaže, da je obrezan, sta bila zaročenca več kot presenečena. <i>Se je v dokaz pravovernosti res potrebno sleči</i>, se je spraševala izraelska nevesta. Ženin, ki se je v Izrael preselil iz nekdanje Sovjetske zveze, je verskemu svetu v mestu Aškelon na jugu Izraela v dokaz svojega judovstva predložil osebno izkaznico, pa strogi svetniki niso bili zadovoljni. Če se bo hotel poročiti, se bo moral podvreči obrezovalnemu preizkusu, ki je <i>sprejemljiva metoda za preverjanje ženinovega judovstva</i>, kot pravi vrhovni aškelonski rabin Haim Jozef Blau. Svet je nadvse tankovestna ustanova pravovernih Judov, ki natančno preišče versko pripadnost vseh, ki se želijo poročiti po judovskem obredu. Judovski verski zakoni namreč prepovedujejo poroko z nejudom.
Ob cestah so pokopavali že stare Rimljane
28. 11. 1997 08.49
Izraelski pogrebci z uvozom posmrtnih ostankov Judov iz diaspore, katerih poslednja želja je bila, da bi bili pokopani v Sveti deželi, vsako leto zaslužijo več kot 10 milijonov dolarjev. Komentatorja judovskega dnevnika Haaretz pa v zvezi s tem moti predvsem dejstvo, da od tega denarja nihče ne plačuje davka državi. Pogrebni zavodi za pogreb na navadnem pokopališču pokojnikovim svojcem zaračunajo 5000 dolarjev, za obred na najbolj prestižnem pokopališču na Oljski gori v vzhodnem Jeruzalemu pa morajo ti odšteti kar 25.000 zelencev. Po podatkih izraelskega ministrstva za zdravstvo so lani na ta način uvozili posmrtne ostanke 1200 ljudi, letos pa naj bi bilo njihovo število še večje. Ker izraelska pokopališča postajajo premajhna jih morajo širiti: na zahodu Jeruzalema so pokopališče na griču Givat Šaul v zadnjih letih razširili vse do avtoceste, ki povezuje Jeruzalem in Tel Aviv.
Netanjahu je Palestincem pripravljen predati šest do osem odstotkov območij pod izraelskim nadzorom
24. 11. 1997 09.58
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pripravljen na obsežen umik izraelskih enot s palestinskih območij na Zahodnem bregu. Izraelski radio je danes poročal, da je Netanjahu na sinočnji izredni seji vlade dejal, da je Palestincem pripravljen predati šest do osem odstotkov območij pod izraelskim nadzorom. V zameno pa je izraelski premier zahteval neposreden prehod na pogajanja o dokončnem statusu palestinske avtonomije. Nadaljnji umik izraelskih enot bi bil nato možen edino pod pogojem, da bi palestinske avtonomne oblasti z obsežnimi ukrepi nastopile proti organizacijam islamskih skrajnežev, je še dejal Netanjahu.
Zahteve po nadaljevanju mirovnega procesa
21. 11. 1997 10.37
Francoski zunanji minister Hubert Vedrine bo izraelskemu premieru Benjaminu Netanjahuju predal sporočilo nekaterih vodilnih evropskih politikov, ki obsojajo izraelsko politiko, je v četrtek poročala izraelska televizija. V sporočilu fracoski predsednik Jacques Chirac, nemški kancler Helmut Kohl in britanski premier Tony Blair od Netanjahuja izrecno zahtevajo ponovno vzpostavitev mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu. V pismu po televizijskih navedbah Netanjahuju pripisujejo odgovornost za blokado mirovnih pogajanj.
Netanjahujevo vlado podprli v parlamentu
28. 10. 1997 00.00
Izraelska vlada premiera Benjamina Netanjahuja je na sinočnjem glasovanju v parlamentu dobila relativno večino. Premiera je podprlo 44 od skupno 120 poslancev, 36 jih je glasovalo proti, drugi poslanci pa so se vzdržali glasovanja oziroma so bili odsotni. Glasovanje je zahtevala vlada po izredno burni uvodni razpravi jesenskega zasedanja parlamenta, na katerem so poslanci ostro kritizirali premiera zaradi njegovih izjav, da so levičarji, ki podpiraje sporazume o palestinski avtonomiji, pozabili, kaj pomeni biti Žid.