jezika

Zaplet pri poskusni maturi

10. 03. 2001 00.00

Dijaki so danes opravljali poskusno maturo iz angleškega jezika, vendar je pri tem prišlo do zapleta, saj so šole pričakovale prenos slušnega dela preizkusa prek valov prvega programa Radia Slovenija, ki ga ni bilo. Vzrok naj bi bil v tem, da radia ni nihče obvestil, niti ni dobil posnetkov. Dijaki tako niso mogli v celoti opraviti preizkusa.

Nevill kaznovan

09. 03. 2001 00.00

Angleška nogometna zveza je branilca Manchester Uniteda Garyja Nevilla kaznovala z dvema tekmama prepovedi in s 45.000 dolarji zaradi prekrška ter predolgega jezika na pokalni tekmi v januarju, ko so "rdeči vragi" izgubili na Old Traffordu proti West Hamu z 0:1. Visoka denarna kazen ga je doletela, ker je žalil stranskega sodnika, poleg tega pa se ni udeležil včerajšnjega zaslišanja v Londonu.

O Mičevičevih prevodih Prešerna

05. 03. 2001 00.00

V prostorih Društva slovenskih pisateljev bo danes in v naslednjih dveh dneh potekal pogovor o francoskem prevodu skoraj celotnega Prešernovega slovenskega opusa Kolje Mičeviča. Prevodi pesmi, ki so v zbirki z naslovom L'ultime aimee lanskega decembra izšle v njegovi založbi v Parizu, so naleteli ob mnogih pohvalnih tudi na nekatere kritične odzive.

Poročilo State Departmenta o Sloveniji

27. 02. 2001 00.00

Ameriško zunanje ministrstvo je v svetovnem Poročilu o položaju človekovih pravic za leto 2000 Sloveniji podobno kakor pretekla leta namenilo majhno pozornost. Ugotovitve in pripombe State Departmenta glede Slovenije obsegajo skupaj z uvodom le sedem strani, ki jih je moč najti na spletni strani www.state.gov. Mnenje o Sloveniji je predvsem pozitivno, kljub temu pa so izpostavljene nekatere pomanjkljivosti, predvsem glede nasilja nad ženskami, podeljevanjem državljanstva, počasne denacionalizacije in po novem tudi trgovanja z ljudmi. State Department pri slednjem ugotavlja, da je zanimanje policije za ta problem omejeno, vlada pa nima programov za preprečevanje trgovanja z ljudmi ali pomoč žrtvam, prav tako pa ni nevladne organizacije, ki bi se ukvarjala posebej s tem.

O reformi dvojezičnega šolstva

22. 02. 2001 00.00

Na Dunaju bo danes drugo zasedanje šolske komisije, ki bo razpravljala o reformi dvojezičnega šolstva na avstrijskem Koroškem. Ta je potrebna po razsodbi avstrijskega ustavnega sodišča o uvedbi slovenščine kot učnega jezika tudi v četrtem razredu ljudske šole. Predstavniki koroških Slovencev bodo na zasedanju nastopili z usklajenih predlogom

Podelili Prešernovo nagrado

07. 02. 2001 00.00

Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, so na slovesnosti v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma podelili Prešernovo nagrado, ki jo je dobil slikar Gustav Gnamuš, in nagrade Prešernovega sklada. Dobili so jih igralec Gregor Bakovič, Godalni kvartet Tartini, slikar Ivo Prančič, video umetnica Nataša Prosenc, pesnik Peter Semolič in dirigentka Karmina Šilec. Slavnostni govornik je bil letošnji Prešernov nagrajenec Gustav Gnamuš. V umetniškem delu programa je nastopil zbor Carmina Slovenica pod vodstvom Karmine Šilec, ki je bila tudi režiserka glasbenega programa. Proslavo je postavil Matej Filipčič, utemeljitve nagrad je prebral Marko Mandič, nagrajencem pa jih je izročila predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Meta Hočevar. Proslave so se udeležili tudi predsednik države Milan Kučan s soprogo in drugi visoki predstavniki javnega in kulturnega življenja Slovenije.

Sestanek pogajalske skupine za NEK

06. 02. 2001 00.00

V Krškem so se sestali člani slovenske pogajalske skupine za Nuklearno elektrarno Krško (NEK). Predsedujoči Uroš Korže je povedal, da so se začeli pripravljati za nadaljevanje pogajanj s Hrvaško, pri tem pa da še ni nikakršnih vsebinskih premikov. S pogajalsko skupino iz Zagreba, ki jo vodi Roman Nota, so sicer v stalnih stikih, za srečanje pa se še niso dogovorili.

Protestno zborovanje v Trstu

04. 02. 2001 00.00

Družbeno-politično društvo Edinost bo v Trstu priredilo protestno zborovanje za enakopravnost Slovencev v Italiji. Kot meni predsednik društva Samo Pahor, bo zakon o zaščiti slovenske manjšine v Italiji, katerega osnutek obravnava italijanski senat, dejansko uzakonil diskriminacijo Slovencev v Italiji in onemogočal uživanje pravic, ki so že priznane z ustavo in mednarodnimi obveznostmi Italije. Zakonski osnutek po Pahorjevih besedah namreč ne predvideva enakopravnosti slovenskega jezika in s tem niti enakopravnosti slovenske manjšine oziroma pripadnikov manjšine kot posameznikov. Protestno zborovanje bo potekalo na trgu Zedinjenja Italije predvidoma od 11.45 do 12.15.

Elena Bonelli v CD

24. 01. 2001 00.00

Danes ob 20.30 bo v Cankarjevem domu nastopila vsestranska italijanska umetnica Elena Bonelli. Njen repertoar obsega neapeljsko glasbeno izročilo, glasba, ki zajema paleto vplivov Mediterana, od španskih, tunizijskih, maročanskih do arabskih prvin. Zapela bo tako stare oziroma ponarodele pesmi, kot tiste, ki so jih napisali sodobni avtorji.

Tischlerjeva nagrada Mariji Makarovič

24. 01. 2001 00.00

Predstavniki koroških Slovencev so sinoči v Celovcu že 22. podelili Tischlerjevo nagrado, ki jo je za izredne zasluge na narodnopolitičnem, kulturnem in znanstvenem področju tokrat prejela etnologinja, pisateljica in pesnica Marija Makarovič. Slovesnosti se je udeležila tudi državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Magdalena Tovornik.

Joseph Kabila potrjen v parlamentu

24. 01. 2001 00.00

Kljub kritikam je danes parlament v Kinšasi soglasno potrdil novega predsednika demokratične republike Kongo Josepha Kabilo, sina v atentatu ubitega predsednika Laurenta Kabile, ki so ga pokopali včeraj. Joseph Kabila je bil za predsednika imenovan neposredno po atentatu na svojega očeta, kot novi predsednik pa bo prisegel jutri. 31-letni generalmajor Joseph Kabila, ki je bil do sedaj na čelu vladne vojske, naj bi bil po mnenju prebivalcev te afriške države zelo sporen. V Tanzaniji rojeni novi predsednik naj ne bi govoril nobenega od uradnih jezikov, francoščine in jezika lingala. Njegova mati pa je iz Ruande, države, ki je poleg Ugande podpirala upornike v dve in pol leti trajajočem konfliktu v Kongu.

Konferenca evropskega leta jezikov

24. 01. 2001 00.00

V Grand hotelu Emona v Portorožu bo danes potekala Uvodna konferenca evropskega leta jezikov 2001.

Zimska šola slovenskega jezika

22. 01. 2001 00.00

Na ljubljanski filozofski fakulteti se je začela sedma zimska šola slovenskega jezika. Trajala bo dva tedna, udeležili pa se je bodo predvsem študentje in drugi tujci, ki živijo in delajo v Sloveniji ali pa to nameravajo v prihodnosti. Jezikovni tečaji bodo potekali vsak dan med 9. uro in 12.30, izbirni tečaji s področja konverzacije s fonetiko za začetnike, konverzacije za nadaljevalce in priprav na izpit iz znanja slovenskega jezika pa bodo tečajnikom na voljo med 14. uro in 15.30. Poleg tega so organizatorji pripravili spremljevalni program, s katerim želijo udeležencem predstaviti slovensko državo in kulturo.

Začetek šole slovenskega jezika

21. 01. 2001 00.00

Sedma zimska šola slovenskega jezika se bo začela v jutri, na Filozofski fakulteti v Ljubljani in bo trajala dva tedna. Udeležili se je bodo predvsem študentje in drugi tujci, ki živijo in delajo v Sloveniji ali pa to nameravajo v prihodnosti. Osnova Zimske šole so jezikovni tečaji, ki bodo vsak dan potekali med 9. uro in 12.30. Izbirni tečaji s področja konverzacije s fonetiko za začetnike, konverzacije za nadaljevalce in priprav na izpit iz znanja slovenskega jezika bodo tečajnikom na voljo med 14. uro in 15.30. Sestavni del šole je tudi spremljevalni program, v katerem želijo organizatorji udeležencem predstaviti slovensko državo in kulturo, so sporočili s Filozofske fakultete.

Tovornikova v Beneški Sloveniji

17. 01. 2001 00.00

Državna sekretarka za Slovence po svetu in v zamejstvu Magdalena Tovornik je danes obiskala Beneško Slovenijo in Rezijo. Beneški Slovenci so Tovornikovi, ki jo je spremljala slovenska generalna konzulka v Trstu Jadranka Šturm Kocjan, predstavili težaven položaj slovenske manjšine v Beneški Sloveniji. Deželna vlada Furlanije Julijske krajine ji namreč odreka z deželnim zakonom priznano pravico obstoja. Beneški Slovenci so spregovorili tudi o svojih finančnih težavah, ki onemogočajo nemoteno delovanje slovenskih ustanov in za katere je kriva predvsem dežela Furlanija Julijska krajina, ker slovenski manjšini ne izplačuje dogovorjenih sredstev. Govorili so še o slabi vidnosti slovenske nacionalne televizije v Beneški Sloveniji in o čezmejnem sodelovanju s Slovenijo, od katerega si Beneški Slovenci veliko obetajo, ter o zakonu o globalni zaščiti Slovencev v Italiji.

Odprtje dveh razstav v Mestni galeriji

15. 01. 2001 00.00

V ljubljanski Mestni galeriji so odprli dve razstavi: Past za oči ter Vizualna in konkretna poezija. Na razstavi Past za oči se je z osemindvajsetimi izdelki predstavilo deset slovenskih grafikov najmlajše generacije, ki nadaljujejo tradicionalno kvaliteto slovenske grafične podobe. Grafike, ki se med seboj razlikujejo tako po uporabljenih tehnikah kot po vizualni podobi, so delo Simone Biličič, Martine Bohar, Vesne Drnovšek, Anje Jerčič, Dominika Olmiah Križan, Mihaela Perčiča, Damjana Stoparja, Petra Štrusa, Ane Zavadlav ter Mojce Zlokarnik.

Odprli italijanski Inštitut za kulturo

10. 01. 2001 00.00

Na Kongresnem trgu 13 je danes odprl vrata italijanski Inštitut za kulturo. Članom inštituta je na voljo knjižnica, čitalnica, video projekcije filmov v italijanskem ali angleškem jeziku ter internet vsak delavnik od 9.30 do 16.30. Načrtujejo tudi koncerte, razstave in predavanja, ki bodo Slovencem še bolj približala bogato italijansko kulturo. Začeli so tudi z vpisi v 60-urne tečaje italijanskega jezika, ki bodo potekala v spomladanskem semestru (od 12. februarja do 7. junija).

Novi publikaciji pri založbi ZRC

05. 01. 2001 00.00

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je pri založbi ZRC izdal monografijo Samodejno tvorjenje govora iz besedil avtorice Jerneje Gros. Delo je predelana doktorska disertacija, ki so jo uvrstili v zbirko Linguistica et Philologica. Etimolog, leksikolog in frazeolog Janez Keber je na tiskovni konferenci predstavil še šesto številko glasila omenjenega inštituta Jezikoslovni zapiski 6.

KHD proti razširjanju slovenščine

01. 01. 2001 00.00

Koroški Heimatdienst (KHD) je v današnjem sporočilu za javnost napovedal, da bo v letu 2001 okrepil "boj proti kolektivni krivdi in odgovornosti naroda za nacistične zločine ter s tem povezanimi milijardnimi odškodninskimi zahtevki". Poleg tega je napovedal, da bo na avstrijskem Koroškem nasprotoval vsem poskusom za razširitev slovenščine kot uradnega jezika in namestitev dvojezičnih krajevnih tabel na podlagi ozemeljskega načela.

2001 - evropsko leto jezikov

31. 12. 2000 00.00

Svet Evrope je januarja leta 1999 sprejel odločitev, da bo leto 2001 Evropsko leto jezikov (European Year of Languages - EYL). Evropska unija pa se je akciji uradno priključila junija letos. Dejavno vlogo bo imela tudi specializirana organizacija UNESCO. Cilj je proslaviti evropsko jezikovno dediščino in spodbuditi učenje jezikov kot sredstva za soočenje z gospodarsko, socialno in kulturno izmenjavo v dobi globalizacije.

Slovenska Göthe in Luther

30. 12. 2000 00.00

Nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) v sobotni izdaji obsežno predstavlja življenje in delo pesnika Franceta Prešerna in začetnika slovenske književnosti Primoža Trubarja, ki sta po navedbi avtorja postavila temelje slovenski nacionalni kulturi.

Illy o slovenski manjšini

27. 12. 2000 00.00

Tržaški župan Ricardo Illy, ki se mu bo spomladi prihodnje leto iztekel drugi županski mandat, je za včerajšnjo izdajo Primorskega dnevnika med drugim spregovoril tudi o položaju slovenske manjšine v Italiji. Poudaril je, da mora Italija slovenski manjšini zagotoviti osnovne pravice, kot so te že zagotovljene italijanski manjšini v Sloveniji.

Postopek vpisa v srednjo šolo

19. 12. 2000 00.00

Ministrstvo za šolstvo in šport je minuli teden odstopilo od modela prehoda iz osnovne v srednje šole, ki ga je pripravila strokovna posvetovalna skupina pod vodstvom Janeza Dularja, potem ko je prejšnji šolski minister Lovro Šturm na začetku jeseni odpravil skupinsko zunanje preverjanje znanja na koncu OŠ v obliki, kot je veljalo do takrat.

Izbrana dela Jorgeja Luisa Borgesa

12. 12. 2000 00.00

Pri Cankarjevi založbi so v sodelovanju s filozofsko fakulteto (oddelek za romanske jezike in književnost) izšle prve tri knjige Izbranih del Jorgeja Luisa Borgesa. Kot je povedal urednik zbirke Andrej Blatnik, gre za izbrana dela, v katerih bo izšla vsa Borgesova proza, en izbor esejistike in en izbor poezije, v zadnji knjigi pa bodo tudi teksti o Borgesu. Skupno bo izšlo devet knjig, ki jih bomo na knjižnih policah v celoti dobili v naslednjih dveh letih. V prvem letniku sta v eni knjigi izšli deli Evaristo Carriego v prevodu Marjete Drobnič in Splošna zgodovina podlosti v prevodu Maje Šabec, zraven pa še Knjiga izmišljenih bitij, ki jo je prevedel Pavel Fajdiga, in Šest problemov za Isidra Parodija v prevodu Vesne Velkovrh Bukilica. Zbirko so uredili Andrej Blatnik, Tomo Virk in Branka Kalenič Ramšak, likovno podobo pa ji je priskrbela Darja Spanring Marčina. Predstavili pa so tudi Zbornik mednarodnega posvetovanja o Jorgeju Luisu Borgesu, ki je potekal novembra lani ob stoletnici pisateljevega rojstva na filozofski fakulteti.

Vouk opozarja na odločbo

12. 12. 2000 00.00

Narodni svet koroških Slovencev je danes v Celovcu priredil novinarsko konferenco, na kateri je Rudi Vouk kot vlagatelj pritožbe predstavil posledice najnovejše odločitve avstrijskega ustavnega sodišča, ki je razsodilo, da je uredba avstrijske vlade, ki zadeva sodišča, upravne oblasti in druge urade, kjer je slovenščina dovoljena kot dodatni uradni jezik, protiustavna. Iz omenjene uredbe je izključena občina Dobrla vas, kar pa po mnenju ustavnega sodišča ni v skladu s tretjo točko 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ASDP).

Črnogorski jezik v ustavi?

11. 12. 2000 00.00

Predsednik odbora za jezik črnogorskega PEN centra Vojislav Nikćević je napovedal, da bo komisija izvedencev že kmalu ponudila vladi Črne gore listino o kodifikaciji črnogorskega jezika in njegovem priznanju kot uradnega jezika, kar bi bilo napisano tudi v novi ustavi te republike, pišejo beograjski časniki.

Prepoved kostne moke od jutri dalje

11. 12. 2000 00.00

Vlada tudi danes ni sprejela pričakovane uredbe o prepovedi kostno mesne moke v prehrani živine. Čeprav je minister za kmetijstvo Franci But zagotovil, da bo kostna moka od jutri absolutno prepovedana, je pred tem potrebno še urediti vprašanje o nadzoru izvajanja uredbe. Uredba, ki naj bi jo minister jutri le podpisal za prehodno obdobje šestih mesecev, prepoveduje uporabo krme živalskega izvora za prehrano živine. Od leta 1996 je sicer taka krma prepovedana za hranjenje govedi, od jutri naj bi bila kostno mesna moka prepovedana tudi za prehrano prašičev, piščancev, koz, ovac in tudi rib.

Debatni turnir Slovenia Open 2000

09. 12. 2000 00.00

Na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli (GIESŠ) Trbovlje se je dopoldne začel mednarodni debatni turnir Slovenia Open 2000. Turnir, ki šteje tudi za državno prvenstvo, sta organizirala Zavod za kulturo dialoga Za in proti iz Ljubljane in debatni klub Logos GIESŠ. Tekmovanja, ki se bo končalo jutri s finalnim obračunom v Delavskem domu v Trbovljah, se udeležuje sto debaterjev iz Slovenije, Nemčije, Romunije, Madžarske in Hrvaške. Vse debate, na temo Gospodarsko rast je potrebno omejiti, da se zaščiti okolje, se bodo odvijale v angleškem jeziku.

Ukrepi pred boleznijo norih krav

02. 12. 2000 00.00

Slovenske klavnice morajo spoštovati sklep vlade, po katerem je potrebno po zakolu goveda, prašičev, ovc in koz odstraniti ter uničiti centralni živčni sistem in limfno tkivo. Poleg tega je prepovedan uvoz in uporaba mesno-kostne moke za krmo živali. Z današnjim dnem se razširja tudi seznam držav, iz katerih je prepovedan uvoz govedi ter izdelkov njihovega izvora. Vlada je navedene ukrepe sprejela minulo sredo, potem ko so predstavniki kmetijskega ministrstva predstavili položaj v zvezi z boleznijo norih krav in trenutne razmere v govedoreji. Namen ukrepov je povrnitev zaupanja potrošnikov v živila živalskega izvora.

Pivovarna Union večinski lastnik Fructala

22. 11. 2000 00.00

Pivovarna Union je včeraj postala imetnica 1.420.125 delnic in s tem 56,7- odstotnega lastniškega deleža v ajdovskem Fructalu, s čimer je naredila prvi in pomemben korak k prevzemu tega podjetja. Pivovarna bo v skladu z določbami zakona o prevzemih vsem delničarjem poslala ponudbo za odkup delnic in jim za njo ponudila 3050 tolarjev v denarju.