johanna
Prihaja Mednarodni mladinski godalni orkester
12. 07. 2000 09.12
Na dvorišču celjskega Spodnjega gradu bo nocoj ob 20. uri nastopil Mednarodni mladinski godalni orkester z dirigentom Stefanom Pellegrinom Amatom, ki je v Sloveniji že znan in spoštovan dirigent, predvsem pa ga naše občinstvo pozna po njegovem izvrstnem sodelovanju z obema slovenskima opernima hišama v Mariboru in Ljubljani. Na sporedu bodo dela slovenskega skladatelja ob stoletnici njegova rojstva Lucijana Marije Škerjanca, Johanna Sebastiana Bacha, katerega letos ob 250-letnici smrti z njegovo neumrljivo glasbo slavi ves glasbeni svet ter italijanskega skladatelja Ottorina Respighija, ki je kot odločen bojevnik za obnovo italijanske glasbene kulture svetovni uspeh dosegel s tremi suitami Starih plesov in arij ter suito Gli Uccelli.
Multimedijski spektakel ''24 ur Bacha''
27. 06. 2000 14.19
Približno 100 milijonov ljudi v 40 državah bo 28. julija ob 250. obletnici smrti skladatelja Johanna Sebastiana Bacha lahko spremljalo multimedijski spektakel ''24 ur Bacha''. Osrednji dogodek bo koncert mednarodnih glasbenikov Johna Elliota Gardinera, Viktorie Mullove in Tona Koopmana, ki bodo v cerkvi Svetega Tomaža v Leipzigu igrali skladbe iz Bachovega opusa. Prireditev bo hkrati potekala tudi v Tokiu, Krakovu, Aspenu in Amsterdamu. Spektakel, ki ga bodo neposredno prenašale televizijske postaje po vsem svetu, bo stal 6,5 milijona mark.
Razstava o Johannu Sebastianu Bachu
22. 06. 2000 16.16
Ob 250. obletnici smrti skladatelja Johanna Sebastiana Bacha (1685-1750) je mestni muzej v Leipzigu pripravil razstavo, na kateri je predstavljen odnos mesta do njegovega najslavnejšega skladatelja. Do 30. septembra bo na ogled na voljo približno 50 dokumentov, ki pričajo o stalnih sporih skladatelja z mestnimi oblastmi. V stari mestni hiši bo med drugim na ogled tudi Bachov portret Eliasa Gottloba Haussmanna, ki je najverjetneje edina ohranjena podoba skladatelja, nastala v času njegovega življenja in je služila kot predloga za druge Bachove portrete. Na razstavi bodo predstavljeni tudi številni Bachovi dokumenti in mesto v času skladateljevega življenja.
Rekord v sinhronem igranju klavirja
19. 06. 2000 14.43
293 pianistov, starih med 8 in 85 let, je v skladiščni hali v nemškem Krefeldu postavilo svojevrsten svetovni rekord, ko so na 150 klavirjih v nedeljo hkrati odigrali Radetzky marš Johanna Straussa starejšega in Pomp and Circumstance Edwarda Elgarsa. Rekorderji so med drugim prišli tudi iz Slovenije, Italije in Uzbekistana.
Expo 2000 bo rušil rekorde
01. 06. 2000 21.37
Na svetovni razstavi <A HREF=http://www.expo2000.de/home_40_e.html target=_blank> Expo 2000 </A> si bodo obiskovalci lahko ogledali zelo dolgo in zelo kratko gledališko predstavo. Peter Stein bo uprizoril prvo neskrajšano gledališko izvedbo dela Johanna Wolfganga Götheja Faust, ki bo trajala 19 ur. Gledalci bodo vmes lahko hodili naokrog, jedli in pili ali celo spali. V projektu bo sodelovalo 35 igralcev in bo trajal dva dni. Pravo nasprotje pa ponuja britanska gledališka skupina Stan's Cafe, ki bo izvedla predstavo It's your film (To je tvoj film), ki bo trajala le tri minute in je najkrajša predstava na svetu. Štirje igralci bodo le za enega gledalca odigrali igro v majhni črni škatli. Vsak gledalec si bo lahko ogledal svoj film, v eni uri pa si bo svojo predstavo lahko ogledalo 10 gledalcev.
Pianist Pletnev za srebrni abonma
30. 05. 2000 19.01
V mednarodnem mojstrskem ciklusu bo drevi ob 19.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma deveti koncert za srebrni abonma. Igral bo ruski pianist Mihail Pletnev. Na sporedu ima nekaj klasičnih del za klavir skladateljev Johanna S. Bacha, Ludwiga van Beethovna in Frederica Chopina.
Bonnski gledališčniki v Ljubljani
01. 04. 2000 09.49
Okrog 70 članov igralskega ansambla in vodstva gledališča Schauspiel Bonn bo ta konec tedna v ljubljanski Drami gostovalo z dvema predstavama klasične nemške dramatike. Nocoj bodo uprizorili igro Rose Bernd Gerharta Hauptmanna, ki jo je zrežiral edini ''hišni'' režiser Valentin Jeker in je lani na berlinskem gledališkem festivalu dobila dve nagradi, mlada igralka Johanna Wokalek pa se je prav z naslovno vlogo v tej igri prebila v vrh nemškega igralstva. Jutri bodo bonnski gledališčniki odigrali tudi slovenskemu občinstvu znano Pomladno prebujenje Franka Wedekinda. Dramo o prebujanju spolnosti pri mladih je zrežiral intendant Schauspiel Bonn Manfred Beilharz in je zdaj pred razprodano dvorano Kammerspiele na sporedu že četrto sezono.
Bachov Pasijon po Janezu
26. 03. 2000 09.05
V ciklusu nedeljskih matinej bo komorni ansambel Slovenicum z dirigentom Urošem Lajovicem danes ob 11. uri izvedel Pasijon po Janezu Johanna Sebastiana Bacha. Solisti bodo tenorist Markus Zapp kot Evangelist, basbaritonist Marko Fink kot Jezus in basist Zoran Potočan v vlogi Pilata, poleg njih pa še sopranistka Andreja Zakonjšek, altistka Aurora Twarowska in tenorist Marjan Trček. Tone Potočnik bo solist na pozitivu, Andrej Jarc na čembalu in Miloš Mlejnik na violončelu.
Obletnica rojstva Johanna Sebastiana Bacha
23. 03. 2000 13.10
Številna mesta na vzhodu Nemčije so ob 315. obletnici rojstva Johanna Sebastiana Bacha priredila več koncertov, razstav in umetniških predstavitev. V Leipzigu je muzej Johanna Sebastiana Bacha na obletnico skladateljevega rojstva odprl razstavo, na kateri je predstavil njegova originalna dela potem, ko ta dolga desetletja niso bila razstavljena. Razstava je del proslavljanja Bachovega življenja v Leipzigu, kjer je preživel 27 let. Na razstavi so predstavljena originalna Bachova dela cerkvene glasbe iz leta 1730 in dela, ki jih je leta 1725 napisala Bachova žena Ana Magdalena. Predstavljena so tudi glasbila iz Bachovega časa. V Weimarskem dvorcu pa so odkrili Bachov doprsni kip. Slovesnosti ob 250. letnici skladateljeve smrti se bodo končale julija v Leipzigu.
Isometsae zadnji tekaški zmagovalec
19. 03. 2000 16.20
Finec Jari Isometsae je zmagovalec zadnje letošnje preizkušnje svetovnega pokala v smučarskem teku. V Bormiu je v 15-kilometrski preizkušnji v prosti tehniki premagal Španca Johanna Muehlegga za 2,1 sekunde, tretji pa je bil Šved Per Elofsson. Skupno zmago si je že pred zadnjo tekmo zagotovil Muehlegg.
Simfonični orkester HRT v Cankarjevem domu
18. 03. 2000 11.06
Simfonični orkester hrvaške radiotelevizije bo v okviru zelenega abonmaja nastopil drevi v Gallusovi dvorani Cankarjeva doma. Orkester bo vodil dirigent Mladen Tarbuk, solistki večera pa bosta sopranistki Vlatka Oršanič in Antonija Boroša. Izvajali bodo dela hrvaškega skladatelja Borisa Papandopula Hommage a Bach, poročno kantato za sopran in orkester Wiechtet nur, betruebte Schatten Johanna Sebastiana Bacha in Lulu, suito iz opere Albana Berga.
Prireditve ob 250. obletnici smrti Bacha
17. 01. 2000 19.05
S slovesno mašo v Bachovi cerkvi v Arnstadtu so se včeraj začele prireditve v počastitev 250. obletnice smrti velikega baročnega komponista Johanna Sebastiana Bacha, ki bodo potekale po vsej Nemčiji. Največ prireditev bo v Leipzigu, kjer je Bach deloval 27 let do svoje smrti 28. julija 1750.
Začetek Bachovega leta
10. 01. 2000 18.41
S postavitvijo Bachovega kipa švicarskega umetnika Silvana Baera v središču Leipziga se je začelo Bachovo leto 2000. S projektom Bach nad Leipzigom, vrednim 350.000 nemških mark, bo mesto proslavilo 250. obletnico smrti skladatelja Johanna Sebastiana Bacha. Zaznamovale ga bodo številne prireditve, od koncertov Bachovih interpretov do znanstvenih konferenc o Bachovem življenju in delu. Vrhunec spominskega leta naj bi bil od 21. do 30. julija pod geslom Bach - konec in začetek.
Leipzig v duhu Bacha
31. 12. 1999 14.03
Saška metropola Leipzig za prihodnje leto pripravlja obširen program obeleževanja 250-letnice smrti skladatelja Johanna Sebastiana Bacha (1685-1750). Bach je v Leipzigu bival in ustvarjal skoraj tri desetletja ter tam napisal nekaj pomembnih glasbenih del.
Operetna uvertura novoletnega praznovanja
28. 12. 1999 16.04
V portoroškem Avditoriju bo drevi novoletni koncert, na katerem bodo znanimi uverturami, dueti in arijami iz operet Johanna Straussa, Emmericha Kalmana in Franza Leharja nastopili Simfonični orkester RTV Slovenija, ki mu bo dirigiral Miroslav Homen, iz Budimpeštanske opere pa pevska prvaka, sopranistka Julija Szoka in tenorist Joszef Jankovits, ter njihov odlični baletni ansambel. Izjema v sporedu, ki pa tega smiselno dopolnjuje, bo izvedba Rapsodičnega plesa Uroša Kreka, ki je v tej skladbi ''bleščeče izrabil barve simfoničnega orkestra.''
Leipzig v znamenju 250. obletnice Bachove smrti
29. 11. 1999 16.52
Leipzig bo prihodnje leto zaznamoval 250. obletnico smrti skladatelja Johanna Sebastiana Bacha, ki je prav v tem nemškem mestu skladal nekatere od svojih najbolj znanih del, od leta 1723 pa je bil kantor tamkajšnje Tomaževe cerkve.
Grobnica rodbine Hohenzollern odprta za javnost
23. 11. 1999 18.05
V berlinski stolnici so minuli konec tedna znova slovesno odprli grobnico nemške rodbine Hohenzollern. Grobnica je tako s 94 krstami v vsej 500-letni zgodovini prvič povsem odprta za javnost. Berlinska stolnica je bila nekoč dvorna cerkev rodbine Hohenzollern in glavna predstavnica pruskega protestantizma. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednika mestnih vlad Berlina in Brandenburga kot tudi predstavniki iz družine Hohenzollern. O prenovi stolnice, ki je bila uničena v drugi svetovni vojni, sta se pred 25 leti dogovorila nemška cerkev in politični predstavniki nekdanje Vzhodne Nemčije, do nje pa je prišlo tudi ob podpori zahodnonemške evangeličanske cerkve. Prenova je stala skupno 118 milijonov mark. Grobnica znane nemške rodbine pa je bila po restavraciji, ki je trajala tri leta, posvečena leta 1993. Najstarejši na nagrobniku Hohenzollern je epitaf volilnega kneza Johanna Cicera von Petra Vischerja in njegovega sina iz leta 1530. V najmlajši krsti pa počiva vnukinja cesarja Wilhelma II., ki je umrla leta 1915.
Dunajski kulturni dnevi
09. 09. 1999 17.39
V Ljubljani bodo od 11. do 16. septembra Dunajski kulturni dnevi in v njihovem okviru predavanja, koncerti in festival opernega filma v Križankah kot osrednji dogodek dnevov. Že jutri bo v organizaciji delovne skupnosti UNESCO z Dunaja v Viteški dvorani Križank seminar z naslovom Sodelovanje na področju znanosti in raziskovanja - poti v prihodnost Evrope z udeležbo slovenskih in avstrijskih strokovnjakov. V soboto, 11. septembra, bo otvoritveni koncert orkestra Johanna Straussa z Dunaja. Od 11. do 15. septembra si bodo gledalci lahko v Križankah na proste brezplačno ogledali še posnetke oper Netopir, Rigoletto, Lohengrin, Figarova svatba in La Gioconda z vrhunskimi glasbenimi izvajalci.
V Nemčiji slovesnosti ob 250. obletnici Goethejevega rojstva
29. 08. 1999 09.48
Na tisoče ljudi se je včearj zbralo v Frankfurtu ob Majni, kjer potekajo slovesnosti ob praznovanju 250. obletnice rojstva Johanna Wolfganga von Goetheja.
Slovesnosti ob 250. rojstnem dnevu Goetheja
28. 08. 1999 08.30
Z literarnim večerom so se sinoči v Frankfurtu ob Maini začela praznovanje 250. rojstnega dne velikega nemškega pisca Johanna Wolfganga von Goetheja, ki se je v tem mestu rodil na jutrišnji dan pred 250 leti. Praznovanju, ki bo potekalo ves konec tedna, se bodo pridružili s številnimi prireditvami tudi v Weimarju, kjer je Goethe živel skoraj 57 let.
Goethejeva nagrada za založništvo
25. 08. 1999 17.38
Ob 250. obletnici rojstva nemškega pesnika in pisatelja Johanna Wolfganga Goetheja bodo 28. avgusta v Weimarju prvič podelili Goethejevo nagrado za založništvo. Po navedbah založbe Goethe Verlag GmbH iz Muenchna gre za običajno avtorsko nagrado, s katero bodo prvič izrekli priznanje delu lektorjev in založb. Nagrada je zgolj idejna in ne gmotna. Pri Goethe Verlag so še povedali, da se za nagrado poteguje več kot sto večjih založb s približno 400 deli z različnih področij, med njimi tudi švicarske in avstrijske založbe. Komisijo sestavljajo učenci šestih višjih gimnazij iz vse Nemčije, ki nosijo ime po tem velikem nemškem piscu. Ti naj bi dela ocenjevali v smislu Goetheja kot univerzalnega genija.
Štiri bavarske umetnice v koprski Loži
23. 08. 1999 14.15
Obalne galerije iz Pirana so v sodelovanju z bavarsko-slovenskim društvom in Kozjanskim parkom pripravile razstavo del štirih bavarskih umetnic, ki jo bodo pod naslovom Evropske poti odprli v petek, 27. avgusta, ob 21.30 v galeriji Loža v Kopru.
V Ukrajini našli Bachovo zbirko partitur
12. 08. 1999 16.14
V Ukrajini so nedavno našli zbirko partitur, ki je bila last enega od sinov nemškega skladatelja Johanna Sebastiana Bacha (1685-1750), med drugim pa obsega tudi izvirne skladbe avstrijskih skladateljev Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756-1791) in Josepha Haydna (1732-1809). Skupina strokovnjakov z univerze Harvard ter ukrajinske akademije znanosti in umetnosti bodo zdaj preučili, katere od približno 5000 partitur iz zbirke so originali in katere kopije. Večina od partitur še ni bila nikdar objavljenja niti ni bila na voljo drugim skladateljem. Omenjeno zbirko partitur, ki so jo hranili v Berlinu, so nemške oblasti med drugo svetovno vojno umaknile na Poljsko, od koder so jo odpeljali vojaki sovjetske Rdeče armade, nato pa se je za njo izgubila sled. O vrnitvi zbirke Nemčiji se morajo zdaj dogovoriti oblasti v Kijevu in Berlinu. Sicer je Ukrajina leta 1993 Nemčiji že vrnila umetniške objekte, povezane z Goethejevim življenjem, in več arheoloških predmetov, leta 1996 pa zbirko grafik in litografij, ki so bile nekoč v lasti enega od muzejev v Dresdenu.
V Ukrajini našli Bachovo notno zbirko
05. 08. 1999 15.54
V ukrajinski prestolnici Kijev so odkrili zbirko not, ki je bila last Carla Philippa Emanuela Bacha, sina Johanna Sebastiana Bacha, so sporočili raziskovalci z ameriške univerze Harvard in ukrajinske Akademije za znanost. Zbirka vsebuje osnovne notne zapise Bachovih del, od katerih jih večino še niso nikoli objavili. Neprecenljivo zbirko so iskali 20 let. Med drugo svetovno vojno naj bi jo hranili na Poljskem, vendar pa so se mnogi bali, da je že uničena. Zbirko bodo sedaj lahko preučili glasbeniki, najditelji pa upajo, da bodo notni zapisi romali v berlinsko Akademijo za glasbo, od koder tudi prihajajo.
Goethejev Faust v slovenščini - prevajalsko-založniški podvig
22. 06. 1999 14.01
Ob 250-letnici rojstva velikega nemškega pesnika Johanna Wolfganga Goetheja so mariborska Obzorja natisnila prvi celotni prevod pesnikovega Fausta v slovenščini in s tem po mnenju avtorja opreme, vrhunskega slovenskega oblikovalca Matjaža Vipotnika, napravila založniški podvig, ''vsaj tako pomemben, kot je Clintonov obisk''.
Goethejevo pismo prodali za 14.500 mark
18. 06. 1999 11.34
Svetlorjavi koder las slavnega pesnika Johanna Wolfganga von Goetheja na avkciji pri Sotheby's v Londonu presenetljivo ni zamenjal lastnika, medtem ko so Goethejevo pismo v angleščini prodali za 14.500 mark. Goethejeva pisma v angleščini so sicer izredno redka. V pismu, ki ga je napisal leta 1831, se pesnik zahvaljuje angleškemu slikarju D. C. Readu za dva svoja portreta.
Sovretovo nagrado bo prejel Štefan Vevar
03. 06. 1999 14.41
Letošnjo Sovretovo nagrado, ki jo za največje dosežke v prevodni književnosti na Slovenskem podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev v sodelovanju s slovenskimi založbami in ministrstvom za kulturo, je dobil Štefan Vevar za prevod romana Učna leta Wilhelma Meistra Johanna Wolfganga Goetheja.
Vrhunec Straussovega leta na Dunaju
31. 05. 1999 16.47
Leto Johanna Straussa v avstrijski prestolnici se približuje vrhuncu s finalom prvega mednarodnega tekmovanja opernega petja, ki bo v znamenju stoletnice Straussove smrti. Tekmovanja se bo udeležilo deset pevcev, ki so jih izbrali med 119 pevci iz 27 držav. Pevci bodo morali izvajati dve operni ariji dveh različnih skladateljev, pesem Straussa in dve pesmi iz operet.
Avstrijsko odlikovanje Joseju Carrerasu
29. 05. 1999 19.22
Španski operni pevec Jose Carreras je bil včeraj na Dunaju odlikovan z avstrijskim državnim odlikovanjem, ki ga je dobil ''za umetniško obogatitev Avstrije'' in kot ''veleposlanik glasbe''. Carreras bo imel drevi na Dunaju koncert ob stoti obletnici smrti Johanna Straussa. Spremljal ga bo Dunajski filharmonični orkester pod taktirko Zubina Mehte.
Akademik France Bernik predaval o Goetheju na nemških univerzah
14. 05. 1999 13.46
Na povabilo več nemških univerz je predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademik France Bernik obiskal več visokošolskih ustanov v tej državi in se tako vključil v praznovanje 250-letnice rojstva nemškega pesnika Johanna Wolfganga Goetheja (1749-1832). Dr France Bernik je na Goethejevi univerzi v Frankfurtu, na univerzi Justusa Liebiga v Giessnu in na Filipovi univerzi v Marburgu predaval na temo Recepcija Goethejevega Fausta pri Slovencih.