jpl
Rover Curiosity uspešno nabral prvi vzorec skale
21. 02. 2013 09.09
Nasa je sporočila, da je rover Curiosity uspešno nabral prvi vzorec skale, ki ga bo v naslednjih dneh sejal skozi posebno sito in nato analiziral v svojem laboratoriju. Okrog 2,5 milijarde dolarjev vreden projekt je v glavnem namenjen iskanju sledi organskih spojin.
VIDEO: Na Marsu je nova luknja
10. 02. 2013 08.42
Rover Curiosity je prvič zavrtal v skalnato površje rdečega planeta. Prah bo zdaj rover analiziral v svojem laboratoriju, to pa bo nov mejnik v raziskovanju drugih planetov. Glavni cilj roverja je seveda najti dokaze o morebitnem obstoju življenja.
FOTO: Opportunity pa še kar vozi …
06. 11. 2012 13.19
Rover Opportunity je na Marsu že več kot osem let. Nasa je objavila zemljevid njegove poti. Njegov dvojček Spirit se je Zemlji zadnjič oglasil leta 2010.
Komet Hergenrother razpadel
03. 11. 2012 08.25
Z večjim teleskopom je med ozvezdjema Andromeda in Kuščarica moč ugledati komet Hergenrother. Ta je po besedah Nasinih strokovnjakov zdaj razpadel. Komet ne predstavlja nevarnosti za Zemljo.
FOTO: 'Radovednež' ugotovil, kakšna prst je na Marsu
31. 10. 2012 15.46
Rover Curiosity, ki preučuje Mars, je nedavno zajel prvo prgišče marsovske prsti. Prve analize kažejo, da je po sestavi podobna prsti s havajskega vulkana Mount Kea. Prst namreč vsebuje glinenec in olivin.
Nebesno oko: meglica Helix
05. 10. 2012 06.30
Nasa je objavila fotografijo nebesnega očesa oziroma meglice Helix, ki je ostanek zvezde. Nahaja se v ozvezdju Vodnarja, 650 svetlobnih let od Zemlje. Tudi naše Sonce so bo čez pet milijard let spremenilo v meglico.
FOTO: Čudovita fotografija z Marsa
27. 05. 2012 07.45
Nasin rover Opportunity je na zadnji fotografiji, ki jo je posnel na rdečem planetu, ujel tudi lastno senco. Znanstveniki so fotografijo obarvali v modro, da bi bile lažje razvidne razlike na površju Marsa.
Novo odkritje: Saturnova luna z značilnostmi planeta
27. 04. 2012 12.22
Sonda Cassini je odkrila, da ima Saturnova luna Phoebe številne značilnosti planeta, je sporočila Nasa. Luna naj bi se že začela razvijati v planet, a je nato obstala v razvoju.
Sonda v Saturnovi orbiti
01. 07. 2004 00.00
Milijardo kilometrov oddaljen planet Saturn je danes prvič dobil obisk z Zemlje, ko se je v njegovo orbito vtirila sonda Cassini-Huygens.
Po Marsu je tekla voda!
02. 03. 2004 00.00
Ameriška vesoljska agencija Nasa je sporočila, da je bilo območje, kjer je pristala sonda Opportunity, nekoč prepojeno z vodo.
Fotoreportaža: Razglednice z Marsa
07. 01. 2004 00.00
Prve fotografije, ki je po pristanku na planetu Mars na zemljo poslal robot Spirit.
Politična stranka slovenskega strokovnjaka Nase
22. 07. 2002 00.00
Ministrstvo za notranje zadeve RS je registriralo Progresivno stranko (PS), skrajšano progresivci. Predsednik PS je slovenski vesoljski strokovnjak prof. dr. Dušan Petrač, ki dela v ameriški vesoljski agenciji NASA.
Zadnje fotografiranje lune Io spodletelo
18. 01. 2002 00.00
Iz Laboratorija za reaktivni pogon (JPL) v kalifornijski Pasadeni so sporočili, da je ameriška samodejna vesoljska sonda Galileo v četrtek letela mimo njegove lune Io in se ji približala na rekordno majhno razdaljo 101 kilometer, vendar sta ji fotografiranje in zbiranje znanstvenih podatkov o tem nebesnem telesu spodletela.
Odiseja 2001 v končni orbiti
12. 01. 2002 00.00
Iz Laboratorija za reaktivni pogon v Pasadeni v ameriški zvezni državi Kalifornija so sporočili, da je ameriška samodejna vesoljska sonda 2001 Mars Odyssey (Marsova odiseja 2001), ki od 24. oktobra lani kroži okoli Marsa, zaključila aerodinamično zaviranje in je zdaj v končni orbiti okoli rdečega planeta.
Odiseja v Marsovi orbiti
24. 10. 2001 00.00
Po dveh zaporednih neuspešnih odpravah v letu 1999 so se ZDA zdaj uspešno "vrnile" k Marsu. Samodejna vesoljska sonda Marsova odiseja 2001 se je davi utirila v orbito okoli Marsa.
NASA objavila fotografije kometa Borrelly
26. 09. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je (sinoči) objavila fotografije kometa Borrelly, ki jih je posnela ameriška samodejna vesoljska sonda Deep Space 1 (Globoko vesolje 1).
Predavanje o raziskovanju vesolja
30. 05. 2000 08.35
Strokovnjak ameriške vesoljske agencije NASA iz Laboratorija za reaktivni pogon (JPL) v kalifornijski Pasadeni prof. dr. Dušan Petrač je v dvorani Slovenskega svetovnega kongresa v Ljubljani kot gost ponedeljkovega večera približno 60 poslušalcem predaval o raziskovanju vesolja in svojem prispevku na področju poskusov s tekočim helijem v breztežnostnem stanju nato pa odgovarjal na številna vprašanja.
Strokovnjaki poškodovali satelit Hessi
25. 03. 2000 08.59
V kalifornijskem Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) je na 75 milijonov dolarjev vrednem umetnem satelitu Hessi (High Energy Solar Spectroscopic Imager) ameriške vesoljske agencije NASA med napačnim preizkušanjem prišlo do tako resnih poškodb, da bodo morali njegovo izstrelitev preložiti za najmanj pol leta.
Galileo le 200 kilometrov mimo Jupitrove lune
22. 02. 2000 21.09
Vesoljska sonda Galileo naj bi danes ob 14.47 po srednjeevropskem času letela mimo Jupitru najbližje od štirih velikih lun in se ji pri tem predvidoma približala na le 200 kilometrov, najmanjšo razdaljo doslej. Za zdaj še ni znano, kako je sonda prestala prelet.
Za Mars Polar Lander znova upanje
27. 01. 2000 20.53
Ameriški znanstveniki znova upajo, da bodo lahko vzpostavili zvezo z ameriško samodejno vesoljsko sondo Mars Polar Lander (MPL), s katero so 3. decembra lani tik vstopom v ozračje Marsa izgubili vsakršen stik in ki so jo medtem po dolgem iskanju, ki so ga 17. januarja letos opustili, uradno že razglasili za dokončno izgubljeno.
Galileo uspešno mimo Evrope
04. 01. 2000 19.10
Deset let stara ameriška samodejna vesoljska sonda Galileo, ki je v ponedeljek po kalifornijskem času uspešno letela 354 kilometrov mimo površja Jupitrove lune Evropa, pri tem zaradi močnega sevanja planeta ni imela opaznih težav z računalnikom.
Mars Polar Lander se ne oglasi
07. 12. 1999 08.15
Strokovnjaki Laboratorija za reaktivni pogon (JPL) ameriške vesoljske agencija NASA v kalifornijski Pasadeni po treh dneh in šestih neuspešnih poskusih še vedno upajo, da bodo prejeli kakšen signal ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Polar Lander, ki naj bi v petek zvečer po srednjeevropskem času dosegla površje rdečega planeta.
Deep Space 1 ob planetoidu 9969 Braille
29. 07. 1999 12.07
Ameriška samodejna vesoljska sonda Deep Space 1 je davi predvidoma ob 6.46 po srednjeevropskem času po predhodnih podatkih uspešno letela manj kot 25 kilometrov mimo planetoida 9969 Braille.
Galileo znova pošilja podatke
31. 07. 1998 09.18
Po začasni izgubi zveze s samodejno vesoljsko sondo Galileo so v nadzornem središču v Pasadeni ponovno vzpostavili stik s to sondo, ki zdaj zopet pošilja znanstvene podatke, so sporočili v pasadenskem Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) v Kaliforniji.
NASA: Asteroid 1997 XF11 ne bo ogrozil Zemlje
13. 03. 1998 17.37
Asteroid, ki naj bi oktobra leta 2.028 ogrozil Zemljo, bo po izračunu astronomov ameriške Nacionalne uprave za aeronavtiko in vesolje NASA v Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) v kalifornijski Pasadeni letel mimo našega planeta na precej večji razdalji, kot so menili astronomi doslej. Kak dan in pol je veljalo, da naj bi 26. oktobra leta 2028 ob približno 19.30 po srednjeevropskem času asteroid 1997 XF11, ki so ga odkrili decembra lani, letel manj kot 48.000 ali celo manj kot 41.600 km od središča Zemlje, kot je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Zemljin (ekvatorski) polmer znaša 6.378 km. Možnost napake pri tem izračunu izdelanem na podlagi sedanjih opazovanj naj bi bila največ približno 288.000 km. V izjavi Mednarodne astronomske zveze (IAU) je bilo povedano, da možnost trčenja ni velika, vendar ni nemogoča. Poldrugi kilometer velik planetoid ali mali planet, kot tudi imenujemo asteroide, naj bi ob morebitnem trku s hitrostjo nad 27.200 km/h ob tem, ko bi ga razneslo, razvil energijo skoraj dveh milijonov jedrskih bomb kakršna je padla na Hirošimo, je navedla AP. Po izračunu NASE pa bo asteroid letel približno 960.000 km od Zemlje, tako da so možnosti trčenja "enake ničli". Za primerjavo naj dodamo, da znaša srednja razdalja Lune od Zemlje 384.400 km. Pri izračunavanju tira asteroida so uporabili podatke palomarskega observatorija iz marca 1990. Podatke so našli včeraj. Tudi pred tem so v JPL menili, da so možnosti trčenja verjetno nične, so sporočili iz JPL. Pred 65 milijoni let je Zemljo zadel asteroid velikosti približno 10 do 16 km in po mnenju vse večjega števila znanstvenikov povzročil izumrtje 75 odstotkov živalskih vrst med njimi tudi dinozavrov.
Voyager 1 odslej rekordno daleč od Zemlje
17. 02. 1998 19.00
Drevi, približno ob 23.10 po srednjeevropskem času bo ameriška samodejna sonda Voyager 1 glede na razdaljo od Zemlje prehitela ameriško samodejno sondo Pioneer 10 in postala najbolj oddaljen predmet, ki ga je izdelal človek. Voyager 1 je zdaj oddaljen od Zemlje 10,4 milijarde km in se giblje s hitrostjo 17,4 km/s. Četrt stoletja je bil Pioneer 10 človekov najbolj oddaljeni predmet, zdaj pa prevzema "štafetno palico" Voyager 1. Sondi se oddaljujeta od Sonca v skoraj nasprotnih smereh in sta zdaj blizu 70-krat dlje od našega dnevnega svetila kot Zemlja. Na tej razdalji sije Sonce 5.000-krat šibkeje kot na Zemlji. Zato se sondi gibljeta skozi zelo hladno okolje. Toda zahvaljujoč radioizotopskim toplotno-električnim generatorjem (RTG) sondi tudi na tako veliki razdalji še vedno delujeta. V pasadenskem Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) v Kaliforniji pravijo, da je že samo dejstvo, da Voyager 1 še vedno pošilja podatke pomemben tehniški dosežek.
Galileo je letel 200 km mimo Jupitrove lune Evropa
16. 12. 1997 15.26
Ameriška samodejna sonda Galileo je ob 13.03 po srednjeevropskem času letela 199,5 km mimo Jupitrove lune Evropa. Gre za najbližji let mimo nekega nebesnega telesa med celotnim skoraj 3000-dnevnim poletom sonde Galileo.