judovske
V Nemčiji ustanovili pobudo proti skrajni desnici
08. 08. 2000 00.00
V Nemčiji so danes ustanovili pobudo proti skrajni desnici, s katero naj bi vse državljane spodbudili k boju proti neonacističnemu nasilju, ki se v zadnjih mesecih vse bolj širi. Pobudo so danes v Düsseldorfu predstavili tiskovni predstavnik nemške vlade Uwe-Karsten Heye, predsednik nemškega Centralnega judovskega sveta Paul Spiegel in njegov pomočnik Michel Friedman.
Policija še vedno tava v temi
01. 08. 2000 21.01
Predstavnik Düsseldorfa je danes sporočil, da so mestne oblasti na 40.000 mark povišale nagrado za podatke o osebi, ki je prejšnji četrtek na postaji podzemne železnice podtaknila bombo. V eksploziji je umrl še nerojen otrok, deset oseb, je bilo ranjenih, eden od njih pa je še vedno v življenjski nevarnosti. Ker je večina ranjenih pripadnikov judovske verske skupnost, vsi pa prihajajo iz republik nekdanje Sovjetske zveze, policija preiskuje, ali je za napad odgovorna katera od skrajnih desničarskih skupin.
Žalna slovesnost za žrtve nesreče concorda
28. 07. 2000 07.38
V pariški cerkvi Madeleine se je včerak ob 17.30 uri začela vseverska in večjezična žalna slovesnost za 113 smrtnih žrtev nesreče letala concord, ki je v torek strmoglavilo blizu letališča Roissy. Bogoslužje je potekalo v francoskem in nemškem jeziku, vodili pa so ga duhovniki rimokatoliške, protestanske, grške in judovske cerkve.
Judovski poletni festival v Budimpešti
13. 07. 2000 12.54
Turistično-kulturna zveza judovske skupnosti v Budimpešti bo priredila že tretji poletni festival, ki bo potekal od 27. avgusta do 3. septembra v madžarski prestolnici in podeželskih krajih Szeged, Debrecen, Pecs, Nagykanizsa in Veszprem. Opero Kraljica Shebe avstrijskega skladatelja Karolyja Goldmarka, rojenega na Madžarskem, bodo izvedli v glavni madžarski sinagogi. Festival bo gostil gledališča iz Izraela, Nizozemske ter Avstrije.
Predstavitev knjige Holokavst
09. 05. 2000 18.35
Inštitut za civilizacijo in kulturo (ICK) je danes predstavil knjigo nemškega avtorja Wolfganga Benza z naslovom Holokavst, knjigo o usodi milijonov Judov in drugih v nacističnih koncentracijskih taborišč po vsej Evropi. Izdajo knjige je s finančno podporo omogočilo ministrstvo za kulturo, pomagali pa so tudi revija Svobodna misel, Zveza združenih borcev in predstavniki judovske skupnosti.
Judovska skupnost praznuje pasho
19. 04. 2000 11.28
Judovska skupnost Slovenije bo danes začela osemdnevno praznovanje praznika pasha, s katerim bo obeležila dan, ko je Mojzes pred več kot 3300 leti popeljal Jude iz starega Egipta v obljubljeno deželo Kano.
Papež na obisku v Svet deželi
20. 03. 2000 20.44
Papež Janez Pavel II. je ob začetku enotedenskega obiska v Sveti deželi pozval k nadaljevanju bližnjevzhodnega mirovnega procesa in k razumevanju med velikimi religijami. Brez miru na območju ne more biti napredka, je dejal papež v Amanu.
Bavarska vrnila sliko dedičem judovske družine
15. 03. 2000 10.49
Nemška zvezna dežela Bavarska je dedičem judovske družine iz Avstrije, ki so jo razlastili nacisti, vrnila triptih Leopolda Kalckreutha (1892-1928). Triptih z naslovom ''Tri življenjska obdobja'' je trenutno na ogled v londonski Kraljevi akademiji umentosti v okviru razstave umetnosti s preloma stoletja. Slika je bila od leta 1930 v lasti Elisabeth Glanville, zasegli pa so jo leta 1938, ko je Glanvillova z možem in otroki zbežala z Dunaja. Leta 1942 je triptih kupila Bavarska, njegova lastnica pa je umrla leta 1983.
Kino-uho s filmom Zora
07. 03. 2000 16.48
V <a href=http://www.kinoteka.si target=_new>Slovenski kinoteki</a> bodo v ciklusu Kino-oko drevi ob 21. uri zavrteli nemi film Zora, ki ga je v svojem ameriškem obdobju čleta 1927 posnel režiser Friedrich Wilhelm Murnau. Murnauovo mojstrovino bo v živo pospremil glasbenik Anthony Coleman iz Združenih držav, ki bo igral na klavir, klaviature, trombon in sampler.
Odzivi na Haiderjev odstop
29. 02. 2000 20.50
Velika Britanija, Belgija in Danska so se danes zadržano odzvale na sinočnji odstop Jörga Haiderja s položaja vodje avstrijskih svobodnjakov (FPOe).
Protest proti Haiderju v Rimu
11. 02. 2000 11.38
Približno 5000 oseb je včeraj s prižganimi svečami prehodilo rimsko mestno središče in tako izrazilo svoje nasprotovanje vodji avstrijskih svobodnjakov Joergu Haiderju ter celotnemu pojavu ksenofobije po svetu. Veliki skupini demonstrantov je načeloval vodja rabinov judovske skupnosti v Rimu Elio Toaff, demonstracij pa so se udeležili tudi drugi vidni kulturni in politični predstavniki v Italiji. Med drugimi so bili prisotni glavna tajnika sindikatov CGIL in UIL Sergio Cofferati ter Silvano Larizza, tajnik stranke Komunistične prenove Fausto Bertinotti, načelnik Levih demokratov v Poslanski zbornici Fabio Mussi in senator stranke Zelenih Athos De Luca.
Skrbi judovske skupnosti v Sloveniji
09. 02. 2000 19.30
Judovska skupnost v Sloveniji je v sporočilu za javnost izrazila zaskrbljenost ob vstopu Haiderjeve svobodnjaške stranke v avstrijsko vlado in poudarila, da so s tem ideje nestrpnosti, rasizma in antisemitizma postale legitimne. Omenjeno skupnost skrbi tudi, da se bo zaradi dogodkov v Avstriji povečalo število privržencev neonacističnih idej v Sloveniji.
Predstavnika Judovske skupnosti pri Kučanu
25. 01. 2000 18.05
Predsednik države Milan Kučan je danes na njuno prošnjo sprejel predsednika in podpredsednika Judovske skupnosti Slovenije, Andreja Kožarja Becka in Nina Verberja, ki sta ga seznanila z odprtimi vprašanji, ki se pojavljajo pri delovanju omenjene verske in narodnostne skupnosti.
Otvoritev Muzeja judovske zgodovine
17. 12. 1999 19.13
Muzej judovske zgodovine v Berlinu bo zaradi tehničnih težav svoje vrata odprl leta 2001 in ne leto prej, kot je bilo sprva načrtovano, je sporočil direktor muzeja Michel Blumenthal.
Švicarska predsednica se je opravičila
10. 12. 1999 20.25
Švicarska predsednica Ruth Dreifuss se je odzvala na današnje poročilo neodvisne komisije, ki ugotavlja, da so švicarske oblasti med drugo svetovno vojno izvajale diskriminatorno in antisemitsko politiko do judovskih beguncev. Dreifussova je ponovila uradno opravičilo švicarske konfederacije, ki ga je že leta 1995 izrekel takratni predsednik, radikalec, Kaspar Villiger.
V Budimpešti bodo odprli muzej o holokavstu
30. 11. 1999 12.38
V nekdanji sinagogi v Budimpeši nameravajo odpreti muzej in dokumentarno središče o holokavstu, je sporočil direktor federacije judovskih skupnosti na Madžarskem Peter Tordai.
Aleksej II. proti tujim misijonarjem
19. 11. 1999 07.35
Patriarh ruske pravoslavne cerkve Aleksej II. je tuje misijonarje obtožil, da za spreobrnitev vernikov uporabljajo halucinogene droge. Patriarh je pred dnevi na kongresu pravoslavnih misijonarjev še povedal, da bi morala biti glavna naloga pravoslavnih misijonarjev biti uspešnejši od tujih. Pri tem je izrazil prepričanje, da si tuji misijonarji prizadevajo razdeliti rusko ljudstvo in da mnogokrat pri spreobračanju vernikov uporabljajo halucinogene droge, je poročala agencija ITAR-TASS. Aleksej II. je bil eden od glavnih privržencev zakona, ki bi omejil delovanje tujih misijonarjev z določitvijo judovske, pravoslavne in islamske vere kot tradicionalnih ruskih cerkva. Patriarh se je že večkrat izrekel kot nasprotnik mnogih drugih cerkva, ki bi jih bilo potrebno prepovedati, in jih označil kot sekte, ki vernikom perejo možgane.
Papež pozval k enakopravnosti in pravičnosti
07. 11. 1999 20.25
Vatikanski tiskovni predstavnik Joaquin Navarro-Valls je danes v New Delhiju poudaril, da bo obisk papeža Janeza Pavla II. v Indiji prinesel pozitivne rezultate za kristjane, ki so pogosto žrtve hindujskih skrajnežev. Po njegovih besedah so včerajšnji pogovori papeža z indijskimi političnimi voditelji prispevali k odpravi nesporazumov, dosegli pa naj bi tudi soglasje o demokratičnem ustroju Indije in zaščiti manjšin.
Rok za izselitev judovskih naseljencev
04. 11. 1999 21.33
Izraelski premier Ehud Barak je na zasedanju kabineta za varnost včeraj pozval judovske naseljence na Zahodnem bregu in na območju Gaze, naj, kot je bilo dogovorjeno, zapustijo več nezakonitih naselij. Če jih naseljenci ne bodo zapustili do jutri, bo premier v začetku naslednjega tedna tja poslal vojake, so poročali izraelski mediji.
Dokumentacijski center o Hitlerju
23. 10. 1999 09.49
V gorskem letovišču Berchtesgaden so odprli nov dokumentacijski center o Hitlerjevem življenju in delu. Namen dokumentacijskega centra, ki ga je zgradila bavarska vlada, je ohraniti opomin na grozote nacističnega obdobja. Zaposleni pričakujejo, da bo center, v katerega s o vložili štiri milijone mark, letno obiskalo kakih 300.000 obiskovalcev. Hitler je omenjeno letovišče uporabljal kot vojaški in vladni center. V luksuznem hotelu so se med leti 1933 in 1945 zbirali nacistični voditelji. Večino stavb so uničili leta 1945. Odprtje dokumentacijskega centra je med drugimi pozdravil tudi vodja berlinske judovske skupnosti Andreas Nachama.
Tretji Medverski dialogi v Cankarjevem domu
07. 10. 1999 20.40
S simpozijem Metode za doseganje mentalnega miru in trajne sreče se bodo v petek, 8. oktobra, začeli tretji Medverski dialogi, ki se bodo nadaljevali z dvema predavanjema v tem in naslednjem mesecu, so povedali organizatorji na današnji novinarski konferenci v Ljubljani. Temeljno vodilo Medverskih dialogov je pot do spoznavanja in spoštovanja verske edinosti in raznolikosti ter prizadevanje proti rasizmu, ksenofobiji, antisemizmu in nestrpnosti.
Šakić obsojen na 20 let zapora
04. 10. 1999 15.09
Zagrebško sodišče je danes Dinka Šakića, nekdanjega vodjo koncentracijskega taborišča Jasenovac, obsodilo na najvišjo možno kazen, 20 let zapora. Sedemčlansko zagrebško sodišče je Šakića spoznalo za krivega zločinov proti civilnemu prebivalstvu in kršitve mednarodnega prava.
Razstava o Anni Frank v Berlinu
03. 10. 1999 11.32
Potujoča razstava, posvečena življenju mlade nizozemske judinje Anne Frank, ki je v starosti 15 let umrla v nacističnem koncentracijskem taborišču, se je pred kratkim ustavila tudi v Berlinu. Razstava se je od leta 1997 ustavila v 134 mestih. Odprtja razstave sta se udeležila tudi predsednik judovske skupnosti iz Berlina Andreas Nachama in nemška ministrica za družino Christine Bergmann. Ministrica je pozvala k budnemu spremljanju totalitarizma in nespoštovanja človekovih pravic. Poudarila je, da to ni naloga le politikov, temveč vsakega posameznika.
Judje bodo drevi praznovali prehod v novo leto 5760
10. 09. 1999 19.52
Judje bodo drevi praznovali prehod v novo leto 5760. Na predvečer Novega leta, erev Roš Hašana, bodo drug drugemu zaželeli dober vpis v novem letu, kar izhaja iz judovske tradicije, da Bog zapisuje v knjige Pravičnih, Krivičnih in tistih, ki so nekje vmes. Zapis se zapečati deset dni po Novem letu na Jom Kipur oziroma Spravni dan.
Hude obtožbe na račun papeža Pija XII.
10. 09. 1999 08.37
Knjiga z naslovom Hitlerjev papež Johna Cornwella, ki bo izšla oktobra, naj bi dokazala, da je bil papež Pij XII. - poglavar katoliške cerkve v letih od 1939 do 1958 - antisemitistično usmerjen. Med številnimi dokumenti, objavljenimi v novi knjigi, naj bi bilo med drugim pismo, ki ga je papež Pij XII. napisal kot vatikanski diplomat v Muenchnu in v katerem je pripadnike tamkajšnje judovske skupnosti opisal kot ''umazane, vulgarne, s potuhnjenimi izrazi na obrazu''. Avtor knjige naj bi prav tako navajal, da je papež v letih Hitlerjeve vladavine le enkrat in precej milo obsodil nacistični režim. Po trditvah Cornwella naj bi Pij XII. tudi vedel, da nameravajo nacisti iz Rima odpeljati 1000 Judov, vendar ni storil ničesar, da bi to preprečil. Vatikanske oblasti izida Cornwellove knjige niso želele komentirati, češ da ne poznajo njene točne vsebine. Vatikan je sicer vse doslej zagovarjal dejanja Pija XII. in poudarjal, da je papež ''na skrivaj'' rešil življenja na tisoče Judov.
Napredek pri oblikovanju odškodninskih skladov
20. 08. 1999 10.05
Na ameriško-nemškem srečanju, na katerem so razpravljali o oblikovanju odškodninskih skladov nemške industrije, ki naj bi izplačala odškodnino nekdanjim prisilnim delavcem za časa nacionalsocializma v Nemčiji, so sinoči dosegli napredek. Srečanje vseh strani bo 24. avgusta v Bonnu, so danes sporočili iz Washingtona.
Judi v Philadelphiji
16. 08. 1999 10.16
S slavnostnim odprtjem so se v nedeljo v Philadelphiji začele judovske igre mladih športnikov. V štirih dneh bo na Maccabi igrah nastopilo 1400 judov, starih od 13 do 16 let, ki se bodo merili v košarki, baseballu, keglanju, namiznem tenisu, tenisu, nogometu, atletiki, softballu, inline hokeju in golfu. Zaradi iger v Philadelphiji vladajo izredne varnostne razmere, saj se prireditelji bojijo novega napada na judovsko ljudstvo.
Buford Furrow obtožen premišljenega umora
13. 08. 1999 10.09
Buforda O. Furrowa, ki je v torek v Centru judovske skupnosti v Los Angelesu med streljanjem ranil pet oseb, med njimi tri otroke, kasneje pa naj bi ubil poštnega delavca Josepha Santosa Ileta, so danes obtožili premišljenega umora in več poskusov umora.
ZDA: V streljanju v vrtcu judovske skupnosti pet ranjenih
11. 08. 1999 09.35
Dva od petih ljudi, ki jih je včeraj ranil nek moški v streljanju v Centru judovske skupnosti na severu Los Angelesa, so v kritičnem stanju, je sporočil vodja gasilcev Steve Ruda. V kritičnem stanju sta osemletni deček in 55-letna ženska.
Judovska družina zahteva vrnitev slike
31. 07. 1999 17.37
Galerija Tate iz Londona, ki je nedavno v britanskih galerijah in muzejih začela zbirati podatke o slikah, ki so jih nacisti ukradli med drugo svetovno vojno, je prejela prvo zahtevo neke judovske družine za vrnitev ene od razstavljenih slik v tej galeriji. Potomci nemške judovske družine zahtevajo vrnitev slike View of Hampton Court Palace slikarja Jana Griffierja. Vrednost slike iz 18. stoletja strokovnjaki ocenjujejo na 120.000 do 200.000 funtov. Pred nacističnim nasiljem je morala družina iz Duesseldorfa zbežati, zaradi preživetja pa so Griffierjevo in druge slike prodali za nižjo vrednost od dejanske. Direktor galerije Tate je že sporočil, da bodo v prihodnjih dneh preučili izvor slike in se odločili o njeni morebitni vrnitvi lastnikom.