jugoslovansko
Carla Del Ponte v Črni gori
14. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je danes prispela na obisk v Črno goro, v okviru katerega bo izdala zaporne naloge za obtožene iz te jugoslovanske republike. Po poročanju beograjskega radia B92 naj bi predala zaporne naloge za tri osebe, vpletene v jugoslovansko bombardiranje Dubrovnika leta 1991.
Batić o sodelovanju s haaškim sodiščem
13. 02. 2001 00.00
Po poročanju srbskega dnevnika Blic je srbski pravosodni minister Vladan Batić povedal, da bodo v ZRJ v prihodnjih štirih ali petih mesecih sprejeli zakon o sodelovanju s haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki bo omogočal izročitev jugoslovanskih državljanov omenjenemu sodišču. Po Batićevih besedah bo omenjeni zakon prav tako natančno določal, na katere osebe se nanaša ukaz o izročitvi.
Neenotno glede izročitve Miloševića
11. 02. 2001 00.00
Jugoslovansko vodstvo nima enotnega stališča o izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Jugoslovanski premier Zoran Žižić je dejal, da dokler bo on predsednik vlade, Miloševića ne bodo izročili Haagu. Enakega mnenja je po besedah Žižića tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica. Mnenju jugoslovanskega predsednika države in vlade pa oporeka srbski pravosodni minister Vladan Batić. Ta je dejal, da Žižić ne bo odločal o izročitvi Miloševića, saj je v pripravi zakon, ki bo urejal sodelovanje s haaškim sodiščem in s tem tudi vprašanje izročitve nekdanjega predsednika ZRJ.
Crvena zvezda ne bo prišla v Maribor
09. 02. 2001 00.00
Vodstvo slovenskega nogometnega prvaka Maribor Pivovarne Laško je sporočilo, da je srečanje z jugoslovansko Crveno zvezdo, ki bi moralo biti v torek, 13. februarja, v Mariboru, odpovedano. Iz pisarne beograjskega kluba so sporočili, da srečanje morajo odpovedati zaradi odločitve Nogometne zveze Jugoslavije (FSJ), ki je za prekinjeno tekmo med Crveno zvezdo in Partizanom določila nov termin - 17. februar.
Delegacija EU v Beogradu
08. 02. 2001 00.00
Visoka delegacija Evropske unije, ki je na obisku v Beogradu, je jugoslovansko vodstvo ponovno opozorila na nujnost sodelovanja z haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Vodja delegacije, švedska zunanja ministrica Anne Lindh, je po srečanju z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico dejala, da mora Beograd kmalu jasno pokazati pripravljenost za sodelovanje, s čimer je mislila predvsem na izročitev nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ki ga je haaško sodišče obsodilo vojnih zločinov. Delegacija EU, v kateri sta še evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, je ZRJ obljubila gospodarsko in finančno pomoč, če bo država vodila demokratično politiko in izpeljala demokratične reforme.
Evropa in ZDA si ne želita neodvisne Črne gore
07. 02. 2001 00.00
Noben evropski ali ameriški politik si ne želi, da bi Črna gora zapustila jugoslovansko federacijo in postala neodvisna država, je danes v Parizu zatrdil francoski zunanji minister Hubert Vedrine. "Kakor mi je znano, evropski in ameriški politiki ne podpirajo morebitne odcepitve Črne gore, menim pa, da ji tudi njene sosede niso naklonjene," je še dejal Vedrine.
Bosanska podjetja vabijo slovenski kapital
05. 02. 2001 00.00
Predstavniki gospodarske zbornice iz Sarajeva so danes v sodelovanju z ljubljansko območno gospodarsko zbornico predstavili program privatizacije podjetij v BiH, ki so za slovenska podjetja zelo zanimiva. Kot je za STA povedal predsednik sarajevske zbornice Kemal Grebo, so slovenska podjetja že doslej največji vlagatelj v vsa področja bosanskega gospodarstva, Bosanci pa upajo, da bo tako tudi v prihodnje. Proces privatizacije naj bi letos sklenilo že okrog 80 odstotkov podjetij v BiH, do konca leta 2002 pa naj bi bila privatizacija v celoti dokončana, so na današnji predstavitvi v prostorih GZS še povedali bosanski predstavniki.
Nerealna pričakovanja Carle Del Ponte
25. 01. 2001 00.00
Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je sinoči jugoslovanskemu pravosodnemu ministru Momčilu Grubaću izročila naloge za aretacijo in obtožnice proti državljanom ZRJ, je sporočilo jugoslovansko ministrstvo za informiranje, ni pa navedlo, za katere osebe gre. Po srečanju so še sporočili, da so veliko pozornosti posvetili vzpostavitvi pravnih pogojev za popolno sodelovanje ZRJ s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
Brez navdušenja nad sodelovanjem s Haagom
25. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je zaključila tridnevni obisk v zvezni republiki Jugoslaviji.Ob odhodu je Del Pontejeva poudarila, da je presenečena nad Vojislavom Koštunico, saj ni pokazal pretiranega navdušenja za sodelovanje z haaškim sodiščem.
Izžvižgali Del Pontejevo
24. 01. 2001 00.00
Glavno tožilko haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carlo Del Ponte je danes ob prihodu na jugoslovansko zunanje ministrstvo, kjer se je sestala z ministrom Goranom Svilanovićem, izžvižgalo kakih 300 protestnikov. Vhod ministrstva je varoval policijski kordon. Med protestniki so bili predvsem srbski begunci s Kosova, katerih bližnji so izginili v času spopadov v tej pokrajini v letih 1998 in 1999. Delegacija protestnikov je dobila dovoljenje za vstop v poslopje ministrstva, kjer naj bi se srečala z Del Pontejevo. Sicer so se demonstracij udeležili tudi pristaši nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki ga želi glavna tožilka videti v Haagu. Del Pontejeva, ki je obisk v Beogradu začela včeraj, se bo popoldne srečala še z jugoslovanskim notranjim ministrom Zoranom Živkovićem ter z ministrom za pravosodje Momčilom Grubcem.
Srečanje Kacina in Mičunovića
23. 01. 2001 00.00
Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jelko Kacin se je v Strasbourgu ob robu zasedanja Parlamentarne skupščine Sveta Evrope srečal s predsednikom spodnjega doma jugoslovanskega parlamenta Dragoljubom Mičunovićem. Pogovarjala sta se o normalizaciji odnosov med Slovenijo in ZRJ ter se zavzela za čimprejšnjo izmenjavo veleposlanikov med državama.
Rusija in ZRJ o vojaškem sodelovanju
18. 01. 2001 00.00
Rusija in ZRJ želita obnoviti sodelovanje na vojaškem področju, je danes za jugoslovansko tiskovno agencijo Beta izjavil jugoslovanski premier Zoran Žižić. Po njegovih napovedih bo zato v kratkem v Moskvo odpotovala tudi delegacija s tem poslanstvom. Žižić se je sicer danes v Podgorici sestal z namestnikom ruskega zunanjega ministra Aleksandrom Avdejevim, ki je v tem črnogorskem mestu odprl generalni konzulat ruske federacije.
Milošević brez plače
18. 01. 2001 00.00
Iz kabineta jugoslovanskega predsednika so sporočili, da jugoslovansko finančno ministrstvo ni več odgovorno za plačo nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića. Sporočili so še, da Milošević ne prejema plače od 7. oktobra 2000.
Tožilstvo ščiti Miloševićevega sina
09. 01. 2001 00.00
Jugoslovansko državno tožilstvo v Požarevcu je zavrnilo zasebno tožbo proti Marku Miloševiću, sinu nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, danes poroča beograjski časnik Danas. Neki fotograf iz Požarevca je namreč proti Marku vložil tožbo zaradi zlorabe orožja in hudih telesnih poškodb, ki sta mu jih maja lani povzročila Marko in njegov varnostnik.
Ugrabitve v ZRJ del vsakdana
29. 12. 2000 00.00
Pred časom je jugoslovansko javnost razburila ugrabitev osemletnega sina znane pevke Lepe Brene in nekdanjega teniškega igralca Slobodana Živojinovića. Bogata starša sta za sina plačala kar 2.5 milijona mark odkupnine. Še vedno ni znana usoda bivšega predsednik Srbije Ivana Stambolića, ki je pogrešan že od avgusta. Pred tednom dni pa je nekdanji sodnik Miroslav Todorović prvi javno spregovoril o obstoju zasebnih zaporov v Srbiji. Miroslav Todorović se sedaj skriva v strahu za svoje življenje, saj mu zdaj grozi tako mafija kot policija, ki je po njegovem prepričanju vpletena v vrsto zločinov.
Bo Milošević obtožen?
24. 12. 2000 00.00
Srbsko pravosodje bi lahko v roku dveh mesecev vložilo obtožnico proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, je za beograjski radio B92 dejal eden od srbskih notranjih ministrov Božidar Prelević.
Srbi blokirali cesto Niš-Skopje
14. 12. 2000 00.00
Na jugu Srbije je kakih 3000 Srbov blokiralo glavno cesto Niš-Skopje in zahtevalo "pregon albanskih separatistov", ki nadzorujejo več vasi ob administrativni meji s Kosovom. Zahtevali so tudi ponovno odprtje ceste Bujanovac-Gnjilane, ki vodi do srbskih enklav na Kosovu. Nove oblasti Bujanovca, ki prihajajo iz vrst Demokratične opozicije Srbije (DOS), pri protestu niso sodelovale. Protestniki so zahtevali, da novo jugoslovansko vodstvo dosledno spoštuje resolucijo ZN 1244 o Kosovu in kot prednostno nalogo sprejme rešitev kosovskega vprašanja. Zahtevali so tudi srečanje z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, cestnih zapor pa ne nameravajo umakniti, dokler njihovih zahtev ne bodo uresničili. Zagrozili so tudi, da bodo zaprli tudi železniško progo proti Skopju. Član predsedstva Demokratske stranke Čedomir Jovanović je včeraj izjavil, da naj bi po njegovih informacijah albanski teroristi že pripravljali nov napad na območju občin Bujanovac in Preševo. To naj bi se zgodilo med volitvami 20. in 30. decembra. V zvezi s tem se je Zoran 195144inđić že pogovarjal s premierom Makedonije, predstavniki oblasti v Bolgariji in Grčiji ter s koordinatorjem Pakta za stabilnost Jugovzhodne Evrope, Bodom Hombachom. Po podatkih NATO se na območju nahaja „
Potočnikova prispela v Beograd
13. 12. 2000 00.00
Ljubljanska županja Viktorija Potočnik je z delegacijo Mestne občine Ljubljane (MOL) in delegacijo gospodarstvenikov dopotovala v srbsko in jugoslovansko prestolnico na dvodnevni uradni obisk na povabilo beograjskega župana Milana Protića. Delegacija MOL na čelu s Potočnikovo se bo danes pogovarjala z beograjskim županom Protićem in s predsednikom mestne vlade Nenadom Bogdanovićem. Na jugoslovanskem ministrstvu za zunanje zadeve so potrdili, da bo jutri popoldne ljubljansko županjo sprejel tudi šef jugoslovanske diplomacije Goran Svilanović. Potočnikova, ki je bila nazadnje v Beogradu 1991, je povedala, da jo veseli, ker je v ZRJ prišlo do ustreznega političnega ozračja, ki omogoča nadaljnje sodelovanje tako med državama kot med prestolnicama.
Karanović v Ljubljani
07. 12. 2000 00.00
V Slovenski kinoteki se bo s projekcijo filma Vonj poljskega cvetja danes, 7. decembra, ob 20.30 začela obsežna retrospektiva režiserja Srdjana Karanovića, ki je s svojim intimnim, socialno kritičnim opusom nevsiljivo zaznamoval jugoslovansko kinematografijo zadnjih tridesetih let. Projekcije se bo udeležil tudi režiser, ki je že prispel v Ljubljano.
Začel se je zagrebški vrh
24. 11. 2000 00.00
V hrvaški prestolnici se je danes s skoraj polurno zamudo začel vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana, ki se ga ob predsednikih vlad in držav ter zunanjih ministrih 15 članic unije in petih držav JV Evrope, vključenih v proces stabilizacije: Hrvaške, Makedonije, BiH, Albanije in ZRJ, udeležuje tudi Slovenija kot pridružena članica EU, ki jo zastopa zunanji minister Lojze Peterle.
Oboroženi spopadi na jugu Srbije
24. 11. 2000 00.00
Jugoslovansko notranje ministrstvo je v četrtek sporočilo, da je na skrajni jug Srbije s Kosova vdrlo približno 400 oboroženih Albancev, ki so prevzeli nadzor nad vasjo Končulj in zaprli cesto, ki vodi iz te vasi v mesto Bujanovac. Omenjena cesta povezuje Kosovo z območjem Bujanovca, Preševa in Medvedje, kjer živi pretežno albansko prebivalstvo. V več napadih, ki jih je izvedla t.i. Osvobodilna vojska Bujanovca, Preševa in Medvedje, je bilo po podatkih KFOR ubitih tudi več srbskih policistov.
Romano Prodi danes v Beogradu
24. 11. 2000 00.00
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi bo danes popoldne po vrhu EU in držav zahodnega Balkana odpotoval v jugoslovansko prestolnico, je poročala beograjska zasebna agencija FoNet.
Slovenci v Himalaji
22. 11. 2000 00.00
Štirideset let mineva odkar smo Slovenci začeli pisati alpinistično zgodbo v Himalaji. Pozneje kot nekateri narodi, toda z načelom, če hočeš ujeti vlak, moraš biti hitrejši od njega, so Slovenci v zadnjem desetletju ena od vodilnih sil svetovnega alpinizma. Leta 1960 se je sedemčlanska odprava, takrat še pod jugoslovansko trobojnico, prvič v zgodovini odpravila v Himalajo. Takrat so se povzpeli na Trisul II (6690 m) in Trisul III (6170 m). Leta 1975 so slovenski alpinisti osvojili prvi osemtisočak, 1995 pa še zadnjega.
Milošević za predsednika SPS
21. 11. 2000 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik in sedanji voditelj zdaj opozicijske Socialistične stranke Srbije Slobodan Milošević je edini kandidat za predsednika stranke, je po besedah člana vodstva SPS Živorada Igića odločil glavni odbor stranke. Igić je pojasnil, da je Milošević ustanovil stranko in da ga bodo na kongresu stranke v soboto v Beogradu znova izvolil za predsednika. Na kongresu naj bi se stranka sicer pripravila na predhodne parlamentarne volitve v Srbiji 23. decembra.
ZRJ o odnosih s Slovenijo
20. 11. 2000 00.00
Jugoslovanska vlada je na seji sprejela sklep o vzpostavitvi diplomatskih odnosov s Slovenijo, je sporočilo zvezno ministrstvo za informiranje v Beogradu. Slovenija je po zamenjavi režima v Beogradu in sprejetju ZRJ v Združene narode ocenila, da so izpolnjeni pogoji za vzpostavitev diplomatskih odnosov.
Začetek predvolilnega molka na Kosovu
27. 10. 2000 00.00
Pred sobotnimi lokalnimi volitvami je danes na Kosovu začel veljati predvolilni
ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN
13. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.
NATO si želi sodelovati z ZRJ
13. 10. 2000 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je na današnjem srečanju z obrambnimi ministri kandidatk za vstop v zavezništvo v Sofiji, dejal, da si zveza NATO želi sodelovati z Beogradom pri reševanju kosovskega vprašanja ter pri izročitvi vojnih zločincev. "Z nestrpnostjo pričakujemo, da bo nova vlada začela izvajati politiko, ki bo omogočila krepitev demokracije in vzpostavila sodelovanje z mednarodno skupnostjo, kamor spada tudi vprašanje vojnih zločincev," je dejal Robertson, in dodal, da namerava zavezništvo z novo jugoslovansko oblastjo tudi preučiti možnosti za okrepljeno sodelovanje v BiH in na Kosovu.
Nova oblast podpira ugotovitve Badinterjeve komisije
12. 10. 2000 00.00
Nova jugoslovanska oblast in zvezni predsednik Vojislav Koštunica v celoti priznavata ugotovitve Badinterjeve arbitražne komisije in menita, da imajo vse države, nastale na območju nekdanje SFRJ, enake nasledstvene pravice, sta danes v Zagrebu zagotovila predstavnika Demokratske opozicije Srbije (DOS), predsednik Socialdemokratske unije Žarko Korać in podpredsednik Nove demokracije Svetozar Krstić.
Bulatović glavni kandidat za premiera?
10. 10. 2000 00.00
Po pisanju beograjskega tiska je glavni kandidat za jugoslovanskega premiera podpredsednik črnogorske Socialistične narodne stranke Predrag Bulatović. Tako naj bi SNP in Demokratična opozicija Srbije dosegli dogovor o imenovanju Bulatovića na ta položaj.