k pop
Drnovšek: Slovenija prevzema vsaj tolikšen delež begunskega bremena kot druge države
13. 04. 1999 21.42
Povsem kratkoročno ne pričakujem, da bi dogajanja v zvezi s kosovsko krizo na zvezo NATO vplivala tako, da bi Slovenijo, še manj pa Makedonijo, takoj povabila k vstopu v zavezništvo. Sicer so naše možnosti gotovo večje, saj je strateški pomen Slovenije tudi za zvezo NATO očitno postal bolj razviden, po drugi strani pa je zdaj celotna zveza NATO tako obremenjena z vojaško akcijo proti ZRJ, da v tem trenutku nihče veliko ne razmišlja o vprašanjih, kot je širitev, je v pogovoru za televizijo POP v osrednji informativni oddaji dejal slovenski premier Janez Drnovšek.
Združitev medijskih družb SBS in CME
30. 03. 1999 18.28
Medijski družbi SBS Broadcasting in Central European Media Enterprises Ltd. (CME) sta 29. marca dosegli sporazum o združitvi obeh družb v novo, imenovano SBS Broadcasting SA. Transakcija je vredna 615 milijonov ameriških dolarjev, z njuno združitvijo pa je nastala največja evropska televizijska družba, saj njene televizijske postaje dosežejo skupaj 150 milijonov ljudi v Evropi, so sporočili iz podjetja Pro Plus.
Kako lahko ženska reče šefu ''ne''?
20. 02. 1999 14.59
''Kako reči šefu ne?'' je vprašanje, ki se ob nadlegovanju na delovnem mestu postavlja številnim ženskam po svetu in ki je, kot je pokazal istoimenski projekt v Sloveniji in na Hrvaškem, aktualno tudi v teh dveh državah. V Sloveniji je v projektu sodelovalo pet sindikatov, Ženski forum ZLSD, strokovnjaki pravne fakultete, vladni urad za žensko politiko in televizijska postaja POP TV. V času izvajanja projekta so se pridružili še Gospodarska zbornica Slovenije, Slovenske novice, Pravno informacijski center pri Sorošu in Center za raziskovanje javnega mnenja na FDV. Na Hrvaškem pa je projektno koalicijo sestavljalo pet najmočnejših hrvaških sindikatov, strokovnjaki pravne fakultete, mesečnik Zaposlena in nevladna ženska skupina Društvo za proučevanje tranzicije k demokraciji. V okviru splošnega obveščanja javnosti so v Sloveniji natisnili in razdelili 30.000 letakov in 6000 posterjev, sodelovali pa so tudi v kontaktnih oddajah v nekaterih lokalnih elektronskih medijih. Julija lani so vzpostavili še <A HREF=http://www.zlsd.si/zf/index.htmltarget=_blank>internet stran </A>. Problem spolnega nadlegovanja so skušali približati tudi mladim v osnovnih šolah, in sicer so pripravili tri specializirane obiske za mlade v zadnjih dveh razredih osnovnih šol. Analiza zakonodaje v okviru projekta je pokazala, da se spolno nadlegovanje na delovnem mestu niti ne omenja kot poseben problem v zakonodajah obeh držav. V veljavnem slovenskem zakonu o delovnih razmerjih npr. se govori samo o zlorabi pooblastil, delodajalcem niso naložene nikakršne s sankcijami podprte obveznosti, da preprečujejo spolno nadlegovanje na delovnem mestu, v kolektivnih pogodbah pa ta tema sploh ni omenjena. Tudi zato bo druga faza projekta namenjena spreminjanju zakonodaje, kolektivnih pogodb in razvijanje ustreznih politik preprečevanja spolnega nadlegovanja v konkretnih delovnih okoljih. Ocenjujejo, da se je zaradi njihovega dela v Sloveniji in na Hrvaškem bistveno povečala zavest javnosti o razširjenosti in teži problema spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, spremenil pa se je tudi odnos do tega vprašanja. Žrtve so dobile več informacij o svojih pravicah in o pravnih ter drugih sredstvih pomoči, ki so jim na voljo.