kallas
Parlamentarno zaslišanje Marte Kos naj bi potekalo 6. ali 7. novembra
08. 10. 2024 17.45
Odbor Evropskega parlamenta za zunanje zadeve bo slovensko kandidatko za evropsko komisarko Marto Kos zaslišal 6. ali 7. novembra, je razvidno iz predlogov časovnic komisarskih zaslišanj, ki sta zakrožili po spletu. Dokončni razpored zaslišanj med 4. in 12. novembrom bodo v četrtek določili predsednica parlamenta in vodje političnih skupin.
Nekatere kandidate, tudi Marto Kos, čakajo dodatna vprašanja
03. 10. 2024 12.00
Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve (Juri) od 23 komisarskih kandidatov, vključno z Marto Kos, zahteva dodatna pojasnila v zvezi z njihovimi izjavami o interesih, poroča bruseljski spletni portal Politico. Vprašanja naj bi prejeli v prihodnjih dneh, odbor pa naj bi se znova sestal prihodnji teden.
Svet EU sprejel seznam komisarskih kandidatov
20. 09. 2024 07.17
Svet EU je v dogovoru s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen sprejel seznam kandidatov, ki jih Evropskemu parlamentu predlaga v imenovanje za člane prihodnje komisije. Seznam, na katerem je tudi slovenska kandidatka Marta Kos, bodo zdaj posredovali Evropskemu parlamentu, ki bo lahko začel postopek potrjevanja kandidatov.
Kdo je dobil najboljše resorje in kdo najmanj zaželenega?
17. 09. 2024 11.17
Ursula von der Leyen je na tiskovni konferenci v Strasbourgu predstavila komisarsko ekipo, kot si jo je zamislila. V njej je 40 odstotkov žensk (11 komisark) in 60 odstotkov moških, nekoliko pa je razmerje zasukala pri izbiri svojih izvršnih podpredsednikov, kjer sta dva moška in štiri ženske. Kako je von der Leynova razdelila resorje? Komu so pripadla tista najbolj zaželena in kdo je dobil "najslabšega"?
Z Brusljem se ni za hecati
09. 09. 2024 21.57
Na začetku je skoraj izgledalo, da bo obveljal nekoč zelo priljubljen rek, od nekje z Balkana: "lako čemo", torej v prevodu, ne se sekirati, to bomo zlahka uredili!
Preslišana želja Ursule von der Leyen
27. 08. 2024 10.44
Želela je imeti uravnoteženo evropsko komisijo z enakim številom žensk in moških, dobila bo izrazito moško sestavo. Vse namreč kaže, da bo v naslednji evropski komisijo sedelo precej več moških kot v sedanji. Drugi mandat tako von der Leynovi povzroča glavobol, preden se je sploh začel, ob tem pa ji napovedujejo, da časa za počitek tudi potem ne bo, kajti: "Naslednjih pet let bo politično minsko polje."
Kaja Kallas odstopila s položaja estonske premierke
15. 07. 2024 13.49
Kaja Kallas je odstopila kot premierka Estonije, potem ko so jo konec junija voditelji držav članic EU predlagali za novo visoko zunanjepolitično predstavnico unije. Na položaju premierke namerava ostati, dokler ne bo prisegla nova vlada. Prav tako naj bi še letos odstopila kot predsednica Estonske reformne stranke.
Rusi zadeli otroško bolnišnico v Kijevu, Italija: To je vojni zločin
08. 07. 2024 11.09
V novih napadih na ukrajinsko prestolnico, v katerih so ruske sile uporabile hiperzvočne rakete, je umrlo najmanj 20 oseb, še več naj bi bilo ranjenih. Izstrelki so zadeli tudi največjo otroško bolnišnico v državi. "Povsod je bil dim, nisem mogla dihati, s krpo sem poskušala pokriti svojega otroka," je povedala mama dvomesečnega dojenčka. Več oseb naj bi ostalo pod ruševinami, reševalna akcija pa je v teku. Med številnimi voditelji, ki so napad že obsodili, je tudi slovenski premier Robert Golob. Slovenija je tudi med državami, ki so pozvale k sestanku Varnostnega sveta ZN. Italija je medtem Rusijo obtožila vojnih zločinov.
Čestitke dežujejo: 'Zgodovinska zmaga', 'Spraviva se na delo, prijatelj'
05. 07. 2024 10.09
Evropska unija je že čestitala vodji britanskih laburistov Keiru Starmerju za zmago na volitvah. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je sporočil, da se veseli sodelovanja z novo vlado, EU in Veliko Britanijo pa označil za ključni partnerici. Podobno tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se nadeja konstruktivnega partnerstva. Čestitke bodočemu premierju pa namenjajo tudi drugi svetovni voditelji, med drugim tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Na čelu evropskih institucij najverjetneje von der Leynova, Costa in Kallasova
28. 06. 2024 10.23
Voditelji članic EU Ursulo von der Leyen predlagajo še za en mandat na čelu Evropske komisije, Antonia Costo so izbrali za novega predsednika Evropskega sveta, Kajo Kallas pa za vodjo diplomacije EU. Za prioriteti unije za obdobje 2024–2029 pa so določili gospodarsko konkurenčnost in varnost. Von der Leynova je dejala, da si bo skušala zagotoviti čim širšo podporo v Evropskem parlamentu, iskala pa jo bo pri različnih političnih skupinah. Zavzela se je za dobro sodelovanje z italijansko premierko Giorgio Meloni, ki je ni podprla.
Ursuli von der Leyen drugi mandat na čelu Evropske komisije?
25. 06. 2024 14.13
Pogajalci Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov (S&D) in liberalcev (Renew) so po navedbah virov pri EU dosegli dogovor o tem, da bo nemška političarka Ursula von der Leyen še naprej vodila Evropsko komisijo. Vodenje Evropskega sveta naj bi prevzel socialist Antonio Costa. Neformalni dogovor bodo morali zdaj potrditi voditelji članic.
'Voditelji članic neformalni vrh zaključili brez dogovora o vodilnih položajih v EU'
18. 06. 2024 06.32
Voditelji držav članic na ponedeljkovih neformalnih pogovorih niso dosegli dogovora o razdelitvi vodilnih položajev v institucijah EU po nedavnih evropskih volitvah, je sporočil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Izrazil je prepričanje, da se bodo dogovorili do konca meseca, ko bo potekal še formalni vrh EU.
Golob podpira Ursulo von der Leynovo za predsednico Evropske komisije
17. 06. 2024 06.43
Evropski liberalci si bodo prizadevali, da bi vodenje diplomacije EU prevzela estonska premierka Kaja Kallas. Če njej ne bi uspelo, pa bi to lahko postal tudi belgijski premier Alexander De Croo, je pred neformalnim vrhom EU povedal predsednik vlade Robert Golob. Ob tem je znova podprl Ursulo von der Leyen za predsednico Evropske komisije.
Vzpon skrajne desnice: velika zmagovalka v Franciji, Italiji in Avstriji
09. 06. 2024 11.33
Evropa je glasovala. Obe skrajno desni politični skupini sta se na račun dobrih rezultatov v več državah okrepili, a EPP skupaj z S&D ter liberalci ohranja večino. Je pa velika zmaga skrajne desnice prinesla nove volitve v Franciji.
Rusija razpisala tiralico tako za Zelenskim kot za Porošenkom
04. 05. 2024 15.45
Rusko ministrstvo za notranje zadeve je objavilo, da so ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega uvrstili na seznam iskanih oseb. Tam se je po njihovih navedbah znašel zaradi kršitve kazenskega zakonika, niso pa navedli, kateri člen je po njihovo prekršil. Kmalu zatem so sporočili še, da so na isti seznam uvrstili tudi njegovega predhodnika Petra Porošenka, ki je Ukrajino vodil med letoma 2014 in 2019. Porošenko je tudi odločen kritik Zelenskega, saj ga obtožuje, da ni storil dovolj, da bi preprečil rusko agresijo.
Estonska premierka o ruski tiralici: 'Dodaten dokaz, da je prav to, kar počnem'
13. 02. 2024 10.01
Estonska premierka Kaja Kallas je v Rusiji pristala na seznamu iskanih oseb. Rusija premierko in še dva druga baltska politika obtožuje sovražnih dejanj, domnevno zaradi uničenja spomenikov, posvečenih sovjetskim vojakom. Kallasova pravi, da ruska poteza ni nič presenetljivega, da gre za poskus ustrahovanja in ga dojema kot dodaten dokaz, da dela prav.
Hotelska srečanja jasna: Orban in Melonijeva v evropsko 'španovijo'
02. 02. 2024 09.43
Madžarski premier Viktor Orban je na četrtkovem zasedanju voditeljev EU vendarle popustil in umaknil veto Madžarske na nov paket pomoči Ukrajini, vreden 50 milijard evrov. Po besedah diplomatov sta ključno vlogo pri prepričevanju Orbana odigrala italijanska premierka Giogia Meloni in francoski predsednik Emmanuel Macron. Melonijeva se je pred srečanjem voditeljev z Orbanom dvakrat sestala tudi v hotelu. Danes je postalo jasno, o čem je (še) tekla beseda. Orban je namreč sporočil, da se bo njegova desničarska stranka Fidesz po evropskih volitvah pridružila politični družini Melonijeve, evroskeptičnim Evropskim konservativcem in reformistom (ECR).
Natov admiral: Pripravite vodo, radio sprejemnik z baterijami in svetilko
21. 01. 2024 11.50
Na tiskovni konferenci Nata v Bruslju je predsedujoči Natovemu vojaškemu odboru admiral Rob Bauer povedal, da se morajo v priprave na potencialno vojno v Evropi vključiti tudi civilni sektor in prebivalci. "Zavedati se moramo, da mora biti v primeru vojne v konflikt vključena cela družba, če nam to paše ali pa ne." Poudaril je, da življenje v miru ni samoumevno.
Zelenski izključil možnost prekinitve ognja, Latvija obljubila vojaško pomoč
12. 01. 2024 06.58
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izključil možnost prekinitve ognja. Kot je dejal, bi premor na ukrajinskem bojišču ruske sile izkoristile za oborožitev in ponovno združevanje. "Premor na ukrajinskem bojišču ne bo pomenil premora v vojni," je opozoril na tiskovni konferenci v Estoniji. Prekinitev ognja je bila sicer že večkrat predlagana, odkar je Rusija februarja 2022 začela obsežno vojno v sosednji državi, vendar se ni nikoli uveljavila.
Voditelji EU podprli začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo
14. 12. 2023 11.01
Voditelji EU so podprli začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo. Madžarski premier Viktor Orban sicer vztraja pri nasprotovanju začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino in nadaljnji finančni pomoči tej državi v okviru dolgoročnega proračuna EU. Pred začetkom vrha EU, na katerem bodo razpravljali o teh dveh temah, se Orban sestaja s predsednikoma Evropskega sveta in Evropske komisije ter voditeljema Nemčije in Francije.
Pirc Musarjeva: Slovenija bo podnebno varnost uvrstila na vrh programa
03. 12. 2023 14.46
"Če ne zavarujemo podnebja, ne moremo nahraniti ljudi in preprečiti nastanka vse več konfliktov," je dejala predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar na konferenci Organizacije združenih narodov o podnebnih spremembah. Napovedala je tudi, da bo Slovenija podnebno varnost uvrstila na vrh svojega programa, vključno s prehransko varnostjo.
Putin o Prigožinu v pretekliku: nadarjen človek, ki je delal napake
24. 08. 2023 08.54
Prvi podatki kažejo, da so bili na krovu letala uslužbenci Wagnerja, je potrdil ruski predsednik Vladimir Putin, ko se je oglasil dan po nesreči. Spomnil je na pomembno vlogo Wagnerjevcev na bojišču v Ukrajini in zatrdil, da to ne bo pozabljeno. Družinam umrlih je izrekel sožalje, Jevgenija Prigožina pa je označil za "nadarjenega poslovnega človeka, ki je v življenju delal hude napake, a je dosegal potrebne rezultate". Po strmoglavljenju letala Embraer so ruske oblasti na kraju nesreče našle vseh 10 trupel ljudi na krovu ter uvedle preiskavo dogodka. Vzrok nesreče še ni znan, Telegramov kanal, povezan z Wagnerjevo najemniško vojsko, pa trdi, da je bilo letalo sestreljeno. Da za padcem letala sicer stoji Putin, meni tudi Zahod.
Baltske države se želijo odklopiti od ruskega in beloruskega energetskega omrežja
03. 08. 2023 06.38
Estonija, Litva in Latvija se želijo do začetka leta 2025 odklopiti od energetskega omrežja, ki si ga delijo z Rusijo in Belorusijo. Vilna si sicer prizadeva za še zgodnejši izstop iz omrežja, čemur pa Talin nasprotuje.
Estonija kot prva med baltskimi državami uzakonila poroke istospolnih parov
20. 06. 2023 13.49
Estonski parlament je s 55 glasovi za in 34 proti podprl zakon, ki bo omogočil legalizacijo porok istospolnih parov. Estonija je takšen zakon sprejela kot prva med baltskimi državami, v veljavo pa bo stopil prihodnje leto.
Golob: Pri proizvodnji streliva bi morala sodelovati tudi Slovenija
23. 03. 2023 13.23
Proizvodnja streliva mora biti enakomerno razporejena po vsej EU, pri tem pa bi morala sodelovati tudi Slovenija, je ob prihodu na zasedanje voditeljev EU v Bruslju, kjer bodo govorili tudi o skupnih nabavah topniškega streliva za Ukrajino, povedal premier Robert Golob. V ta namen bo Slovenijo obiskal evropski komisar Thierry Breton. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je medtem opozoril na dramatične razmere v svetu in dodal, da ima ruska agresija globalne posledice.
Parlamentarne volitve v Estoniji: rekordno število ljudi glasovalo prek spleta
05. 03. 2023 07.59
V Estoniji potekajo parlamentarne volitve, na katerih si zmago obeta trenutna premierka Kaja Kallas. Do 18. ure je po podatkih državne volilne komisije glasovalo 62,1 odstotka registriranih volivcev, pri čemer je rekordno število ljudi glasovalo prek spleta. Pri glasovanju prek spleta lahko volivci vse do konca glasovanja spremenijo svojo odločitev - šteje le zadnji oddani glas. Glas prek spleta pa lahko na dan volitev še vedno razveljavijo z oddajo papirnate glasovnice.
Moskva in Kijev odprta za posredovanje Kitajske v mirovnem procesu
24. 02. 2023 07.47
Kitajska je predstavila načrt za politično rešitev konflikta v Ukrajini, v katerem Rusijo in Ukrajino poziva, naj čim prej začneta mirovne pogovore, posvarila pa je tudi pred uporabo jedrskega orožja. Kot kaže, sta tako Kijev kot Moskva odprta za posredovanje Kitajske v mirovnem procesu. A ob tem naj bi kitajsko podjetje z Rusijo razpravljalo o prodaji dronov.
Blinken: Kitajska bi Rusiji lahko priskrbela orožje za vojno v Ukrajini
19. 02. 2023 09.34
Ob robu varnostne konference v Münchnu sta se sestala ameriški državni sekretar Blinken in kitajski zunanji minister Vang Ji. Ta se na napetem srečanju ni opravičil za vohunski balon, ga je pa Blinken opozoril, da se incident ne sme ponoviti. Blinken je razkril tudi, da Kitajska razmišlja o tem, da bi Rusiji dala orožje in strelivo za vojno v Ukrajini. Če bo to storila, jo čakajo resne posledice, je posvaril.
Vrh EU: Nekateri za okrepljeno varovanje mej, drugi ograjam manj naklonjeni
09. 02. 2023 20.48
Po večurnih pogovorih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim so voditelji EU izredni vrh v Bruslju nadaljevali z razpravo o migracijah in globalni konkurenčnosti. Avstrijski kancler Karl Nehammer se je ob prihodu znova zavzel za okrepitev varovanja zunanje meje ob finančni podpori EU. Podprli so ga premierji Grčije, Italije in Nizozemske. Nekateri pa so ograjam manj naklonjeni. Med slednjimi je tudi premier Robert Golob.
Golob: Za pomoč Ukrajini so na vrsti velike članice EU
09. 02. 2023 17.45
Ob prihodu na vrh EU v Bruslju je premier Robert Golob dejal, da Slovenija Ukrajini ne bo napovedala dodatne pomoči - zdaj naj bi bile po njegovem na vrsti velike članice EU. Kasneje pa je premier zagotovil, da bo Slovenija Ukrajini pomagala tudi v bodoče. "Tudi v bodoče načrtujemo, da bomo Ukrajini pomagali na vse možne načine. Je pa res, da se potrebe po pomoči spreminjajo, glede na potrebe na terenu," je dejal.