kapital

Delnice Certius Holding na prostem trgu

10. 01. 2001 00.00

Uprava Ljubljanske borze danes sprejela odločbo o sprejemu v prosti trg 1.875.377 navadnih imenskih delnic družbe Certius Holding, družbi za investiranje v skupni nominalni vrednosti 1.875.377.000 SIT, s skrajšano skupno oznako CERR. Osnovni kapital je sestavljen iz 1.875.377 navadnih delnic na ime z nominalno vrednostjo 1000 tolarjev. Delnice so bile dne 9.1.2001 vpisane v centralni register vrednostnih papirjev Centralne klirinško depotne družbe in s tem izdane v nematerializirani obliki.

Perutnina Ptuj uspešno na tuje trge

27. 12. 2000 00.00

Perutnina Ptuj je zaključila vse formalnosti, povezane z reorganizacijo podjetja Pipo Čakovec, ki je pred dnevi prešlo v večinsko, 59,45-odstotno lastništvo Perutnine Ptuj. Pričakovanja obeh podjetij in njihovih zadružnikov za prihodnost so velika, od združitve pa bodo gotovo največ imeli potrošniki perutninskega mesa in izdelkov na Hrvaškem. "Že v prihodnjem letu nameravamo v Čakovcu podvojiti obseg proizvodnje. Zadružnikom, ki redijo brojlerje, je uprava Perutnine Ptuj Pipo Čakovec, že poslala ponudbo za povečanje vzrejnih zmogljivosti. Za tiste, ki se bodo zanjo odločili, bomo priskrbeli še kapital za izvedbo načrtov," je med drugim na današnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser.

Euronews 24 ur na dan

18. 12. 2000 00.00

Evropska televizijska mreža Euronews, ki oddaja pretežno informativni program, bo od januarja 2001 svoj program oddajala 24 ur na dan, za razliko od sedaj oddajanih 20 ur, so sporočili iz Euronewsa. Povečanje oddajanja je namenjeno predvsem razširitvi mreže programov, so še povedali. Kapital mreže Euronews, ki jo sprejema preko 100 milijonov gospodinjstev v 43 državah, je v 51-odstotni lasti združenja evropskih nacionalnih televizij, ostalih 49 odstotkov kapitala pa je v lasti britanske producentske hiše informativnih programov ITN, ene od hčerinskih podjetij skupine Reuters. ITN od leta 1997 tudi nadzoruje operativno izvajanje programov mreže Euronews.

Posredovana ponudba za prevzem

16. 12. 2000 00.00

Vodilna hrvaška banka, Zagrebačka banka, je tudi uradno posredovala svojo ponudbo za prevzem sarajevske Universal banke z namenom, da pridobi 50 do 100-odstotni delež v tej bosanskohercegovski banki.

Poslovni prihodki celjskega Etola

11. 12. 2000 00.00

Poslovni prihodki celjske družbe Etol so se v primerjavi z lanskimi povečali za 16 odstotkov, v primerjavi z načrtovanimi pa za deset odstotkov. Letošnji dobiček bo od lanskega višji za približno desetino, je povedala finančna direktorica Etola Brigita Čokl. Dejala je še, da so letos 73 odstotkov proizvodnje prodali na tujih trgih.

Delničarji glasovali za predloge uprave

09. 12. 2000 00.00

Delničarji Salusa so na današnji skupščini, na kateri je bilo navzočega 62,8 odstotka kapitala soglasno sprejeli predloge uprave in nadzornega sveta, ki se nanašajo na uskladitev nominalne vrednosti delnic in povečanje osnovnega kapitala družbe ter nekatere spremembe statuta, povezane z omenjeno spremembo, je povedal predsednik nadzornega sveta Salusa Igor Jenko.

Kompasove delnice v kotaciji A

24. 11. 2000 00.00

Odbor za sprejem pri Ljubljanski borzi je 24. novembra sprejel odločbo, da se v borzno kotacijo A sprejme 3.526.714 navadnih imenskih delnic družbe Kompas mejni turistični servis s trgovalno oznako MTSG v skupni nominalni vrednosti 3,526 milijarde tolarjev. Datum začetka trgovanja bo določen naknadno, po izpolnitvi pogojev za trgovanje v okviru borzne kotacije A.

Delničarji DZS podprli vse predloge uprave

22. 11. 2000 00.00

Delničarji DZS so na današnji skupščini, na kateri je bilo navzočega 70 odstotkov kapitala, podprli vse tri predloge uprave, med drugimi pa tudi sklepa o nejavni izdaji zamenljivih obveznic družbe v skupni vrednosti 10 milijonov evrov in sklep o pogojnem povečanju osnovnega kapitala s sedanjih 1,4 milijarde tolarjev na 1,93 milijarde tolarjev, je za STA povedal izvršni direktor DZS Marjan Božnik.

Združitev Zavarovalnice Maribor in Tilie

06. 11. 2000 00.00

V Mariboru je danes nadzorni svet Zavarovalnice Maribor d.d. potrdil predlog združevanja Zavarovalnice Maribor d.d. in Zavarovalnice Tilia d.d. Novo mesto s 1. januarjem 2001. Pravno gledano bo šlo za pripojitev Tilie k Zavarovalnici Maribor d.d., seveda če bosta obe skupščini (Zavarovalnice Maribor in Tiliina) predvidoma 15. decembra letos s predlogom nadzornega sveta soglašali, je povedal Borut Jezeršek, predsednik nadzornega sveta Zavarovalnice Maribor.

Sprejem delnic Gorenja v borzno kotacijo A

02. 11. 2000 00.00

Odbor za sprejem pri Ljubljanski borzi, d.d. je 30. oktobra 2000 sprejel odločbo, da se v borzno kotacijo A sprejme 12.200.000 navadnih imenskih delnic v skupni nominalni vrednosti 12.200.000.000 tolarjev družbe GORENJE gospodinjski aparati, d. d., Velenje, s trgovalno oznako GRVG. Odločba stopi v veljavo z dnem začetka trgovanja z delnicami GRVG v okviru borzne kotacije A in istočasne izključitve iz trgovanja na prostem trgu. Datum začetka trgovanja bo določen naknadno, po izpolnitvi pogojev za trgovanje v okviru borzne kotacije A. Osnovni kapital družbe znaša 12.200.000.000 tolarjev in je razdeljen na 12.200.000 navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo 1.000 tolarjev vsaka. Delnice so bile 2. junija 1998 sprejete v prosti trg borze. En lot predstavlja ena delnica, minimalna količina za trgovanje preko BTS je 1 lot, enotna oznaka delnic za potrebe trgovanja v okviru borzne kotacije A je GRVG.

NKBM povečala dobiček

02. 11. 2000 00.00

Nova KBM je v prvih devetih mesecih leta ustvarila za 3,797 milijarde tolarjev bruto dobička, kar je za 14,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani ter s tem zabeležila 18,5-odstoten donos na povprečni kapital in 1,46-odstoten donos na povprečna sredstva. V prvih devetih mesecih letos se je bilančna vsota NKBM povečala za 10,9 odstotka in 30. septembra dosegla 356,8 milijarde tolarjev. V omenjenem obdobju so se tolarska sredstva povečala za 9,1, devizna pa za 15,8 odstotka.

Dobiček Gorenjske banke

26. 10. 2000 00.00

Gorenjska banka je v prvih devetih mesecih letos ustvarila za 1,4 milijarde tolarjev bruto dobička in dosegla 8,9-odstotno donosnost na kapital. Rezultati kažejo, da bodo letošnji načrti doseženi, v nekaterih delih celo preseženi. Bilančna vsota Gorenjske banke je konec septembra dosegla 153,3 milijarde tolarjev in je bila za 18 odstotkov višja kot ob koncu lanskega. Presegla je tudi povprečno zvišanje bilančnih vsot ostalih slovenskih bank.

Delnice Javorja na prostem trgu

26. 10. 2000 00.00

Ljubljanska borza je danes sprejela odločbo o sprejetju 1.194.700 rednih imenskih delnic družbe Javor Pivka v skupni nominalni vrednosti 1,2 milijarde tolarjev na prosti trg. Osnovna dejavnost družbe je proizvodnja furnirja, vezanega in slojastega lesa, vlaknenih in drugih plošč.

Negotova usoda počitniških domov na Hrvaškem

23. 10. 2000 00.00

Za slovenska podjetja in humanitarne organizacije, ki razpolagajo z okoli 35.000 ležišči v turističnih objektih v sosednji Hrvaški, 30. oktobra preneha veljati moratorij na delno neveljavnost hrvaške zakonodaje za slovenske lastnike, ki ga je vsako leto do letošnjega poletja oblikovala hrvaška vlada. Po tem datumu so po novem lastniki slovenskih turističnih objektov na Hrvaškem dolžni uskladiti poslovanje s hrvaško zakonodajo. To pomeni, da se morajo oblikovati kot gospodarski subjekti ali pa registrirati podružnice slovenskega gospodarskega subjekta, ki mora imeti značaj turistične dejavnosti in skladno z zakonom o gostinski dejavnosti pridobiti kategorizacijo objektov. Slovenski lastniki upravljajo z okoli 2000 počitniškimi domovi, stanovanji, apartmaji, bungalovi in hotelskimi naselji na Hrvaškem, ki sodijo v t. i. socialni oz. včasih imenovan sindikalni turizem. Slovenska podjetja in njihovi zaposleni so do zdaj lahko dopustovali v svojih enotah brez upoštevanja hrvaških zakonskih predpisov, kot so zakon o gospodarskih družbah, zakon o gostinski dejavnosti in pravilnik o kategorizaciji objektov. Na Turistični zvezi Slovenije (TZS) menijo, da je nesmiselno odprodajati tovrstne turistične zmogljivosti, saj so praviloma na ugodnih lokacijah, njihova vrednost pa je podcenjena. Vrednost objektov socialnega turizma s pripadajočo infrastrukturo je ocenjena na 3,5 milijarde nemških mark. Ena izmed možnosti, ki jo imajo slovenski lastniki počitniških zmogljivosti na Hrvaškem je tudi priključitev v smislu dokapitalizacije k že obstoječi gospodarski družbi na Hrvaškem. Nesmiselno pa je, da bi vsak lastnik ustanavljal podjetje na Hrvaškem, saj je za ustanovitev podjetja potreben osnovni kapital, poslovni prostor in mesto direktorja.

Bled znova gosti najvišje vodilne

20. 10. 2000 00.00

Po besedah predsednika republike Milana Kučana najpomembnejša valuta prihodnosti ni niti ameriški dolar niti evropski evro, temveč je to, tako v Sloveniji kot tudi v Evropi, ideja. Produkcija idej je tudi po besedah osrednje osebnosti letošnjega Foruma najvišjih vodilnih, ki ga je pripravila blejska Poslovna šola, svetovno znanega profesorja managementa Pedra Nuena, priložnost za male države in podjetja, da lahko uspešno konkurirajo na svetovnem trgu. Sicer pa Nueno poudarja, da se podjetja danes nahajajo v obdobju prevlade kapitalskih trgov, ki med drugim cenijo inovacije, velik obseg prodaje ter racionalizacijo poslovanja podjetij. Kučan je v uvodnem nagovoru foruma - letos je njegova osrednja tema inovativnost podjetij v času prevlade kapitalskih trgov - poudaril tudi, da mora biti Slovenija prihodnosti novo "slovensko podjetje", v katerem bodo upravljalci razvoja Slovenije probleme znali spreminjati v razvojne izzive, kot jih znajo gospodarstveniki v najuspešnejših podjetjih. Politika bo namreč morala po Kučanovih besedah odgovoriti na vprašanje, kako razume državo in upravljanje z njo. Nueno poudarja, da danes večino industrijskih panog obvladuje nekaj podjetij, ki imajo večinske lastniške deleže na trgu. Navaja primer podjetij, ki izdelujejo razne dodatke za okus in konzervanse za živilsko industrijo in poudarja, da danes šest podjetij obvladuje približno 60 odstotkov svetovnega trga, medtem ko se približno 500 podjetij, ki se ukvarjajo z enako dejavnostjo, bori za preživetje z lokalnim delovanjem. Enaki trendi združevanja in prevzemanja podjetij so prisotni tudi v drugih indstrijah, kar je po Nuenovem mnenju med drugim posledica konkuriranja podjetij na globalnem trgu, zmanjševanja vseh oblik stroškov, zahtev po ekonomijah obsega ter nujnosti ustvarjanja vrednosti tako za lastnike podjetij, kot tudi za potrošnike. Potrošniki so namreč danes vse bolj obveščeni in s svojimi zahtevami pritiskajo na vodilne v podjetjih. Hkrati pa na vodilne delavce pritiskajo tudi lastniki. Podjetja se, da bi zadovoljila potrebe lastnikov in potrošnikov in povečala učinkovitost svojega poslovanja odločajo za racionalizacijo, ki po Nuenovih besedah pritegne kapital. Pri pridobivanju kapitalskih sredstev imajo sicer danes prednost velika podjetja, poudarja Nueno in dodaja, da imajo lažji dostop do kapitala tudi podjetja, ki imajo dobro vodstvo - Noeno poudarja, da mora biti vodstvo podjetja izjemno motivirano ter dobro plačano -, racionalen globalni razvoj, trdno bilanco stanja, ustrezno rast ter transparentno delovanje. Sicer pa Nueno poudarja še, da so današnji svetovni gospodarski temelji trdni, zato v bližnji prihodnosti ne pričakuje kakšnih večjih gospodarskih kriz. Letošnjega foruma Poslovna šola Bled, ki bo prihodnje leto praznovala 15. obletnico obstoja, se udeležuje približno 90 udeležencev iz desetih držav. Med njimi so po besedah direktorice šole Danice Purg vodilni managerji slovenskih in tujih podjetij, predstavniki ambasad in člani vlade, pridružili pa so se jim tudi managerji bolnišnic. Poleg predsednika države Kučana in profesorja Nuena, ki je hkrati tudi predsednik Mednarodne akademije za management, bosta na forumu inovativno politiko svojih podjetij predstavila tudi predsednik uprave Plive Željko Čovič in direktor razvoja v Krki Aleš Rotar. Sicer pa se bo danes popoldan v blejski Poslovni šoli končal tudi pettedenski seminar iz splošnega managementa Vodenje poslovnih procesov. Purgova bo tako diplome podelila 26 udeležencem seminarja iz šestih držav. Doslej je omenjeni seminar, ki je namenjen hitro napredujočim managerjem, ki prevzemajo strateške odgovornosti v podjetjih, končalo že 481 udeležencev iz 19 držav Evrope, Severne Amerike in Azije.

Skupščina delničarjev Kmečke družbe

19. 10. 2000 00.00

Delničarji Kmečke družbe za upravljanje so na današnji skupščini, na kateri je bilo navzočega nekaj nad 50 odstotkov kapitala, med drugim sprejeli sklep o ustanovitvi nove družbe, Skupine Kmečka družba. Novo družbo bo Kmečka družba ustanovila tako, da bo sedanja družba za upravljanje zmanjšala svoj osnovni kapital za 40 milijonov tolarjev, kar obenem predstavlja ustanovni kapital nove družbe.

Internet je prihodnost podjetij

23. 09. 2000 00.00

Michael Dell, izvršni direktor in ustanovitelj računalniškega proizvajalca Dell-a, je na konferenci Dell DirectConnect predstavil poglede svojega podjetja na prihodnost poslovanja. Analize podjetja Dell so pokazale, da se bo moral najbolj uporabljani ekonomski kazalec uspešnosti, donos na investicijski kapital (ROIC - return on investment capital) v prihodnosti umakniti novemu kazalcu, donosu na računalniško infrastrukturo (ROIC - return on infrastructure computing).

Hotel Kompas bo povečal kapital

12. 09. 2000 00.00

Delničarji bohinjske družbe Hotel Kompas so na današnji skupščini soglasno sprejeli sklep o povečanju osnovnega kapitala družbe iz 122,5 milijona tolarjev na 362,5 milijona tolarjev z izdajo navadnih imenskih delnic v skupni nominalni vrednosti 240 milijonov tolarjev. Vse novoizdane delnice bo družba po sklepu skupščine prodala v naprej znanemu kupcu in delničarju družbe - ljubljanski družbi Upimo.

Pivovarna Laško in Radenska o nakupu Prerade

06. 09. 2000 00.00

Potem ko je uprava Ljubljanske borze včeraj začasno zaustavila trgovanje z rednimi delnicami Pivovarne Laško in Radenske, sta ti dve družbi danes skladno s slovenskim zakonom o trgu vrednostnih papirjev in pravili Ljubljanske borze javno objavili podrobnosti. Neobjava podrobnosti o domnevno sklenjenem poslu je bila namreč razlog za zaustavitev trgovanja, borza pa je s tem želela zaščititi interese investitorjev. Kot sta skupaj zapisali družbi, je bila Pivovarna Laško 31. avgusta letos izbrana po sklepu hrvaškega sklada za privatizacijo kot kupec delniške družbe Prerada Split in pridobila pravico do nakupa delnic ter tako postala lastnica 63 odstotkov osnovnega kapitala te družbe. V lastniški strukturi Prerade iz Splita je udeležena tudi Radenska iz Radencev, ki ima v lasti 20 odstotkov osnovnega kapitala te družbe.

Triglav vodilni delničar zavarovalnice v Črni gori

02. 09. 2000 00.00

Največja zavarovalniška družba v Sloveniji Zavarovalnica Triglav je po pisanju Pobjede vložila 5 milijonov nemških mark v Lovčen zavarovanje in tako postala lastnica 27,43 odstotka kapitala te črnogorske zavarovalniške družbe.

Rusi vabijo japonski kapital

02. 09. 2000 00.00

Pred skorajšnjim obiskom premiera Vladimirja Putina Japonski se je podpredsednik ruske vlade Viktor Kristenko srečal z vodstvi družb Kanematsu, Mitshubishi, Sumitomo in Mitsui. Na sestanku so razpravljali o možnostih skupnega sodelovanja na določenih projektih v Ruski federaciji.

Višji dobiček banke ABN Amro

18. 08. 2000 00.00

ABN Amro, največja nizozemska banka, je v prvi polovici leta zabeležila občutno rast dobička. Po pisanju Financial Timesa je ta od januarja znašala 13 odstotkov, dobiček pa je od januarja do junija dosegel vrednost 1,62 milijarde funtov. Prihodke iz naslova obresti so prvič v zgodovini banke presegli prihodki iz drugih dejavnosti, predvsem garancij in upravljanja s premoženjem.

NLB uspešno ob polletju

08. 08. 2000 00.00

Nova ljubljanska banka je ob polletju s 4,3 milijarde tolarjev dobička pred obdavčitvijo presegla zastavljene cilje. Banka je do konca junija povečala bilančno vsoto za devet odstotkov na 821 milijard tolarjev, kapital pa za 13 odstotkov na 77,3 milijarde tolarjev. Kapitalska ustreznost banke presega zakonsko določeno za dobri dve odstotni točki, so sporočili iz NLB.

Ustanovili holdinško družbo Ahli United Bank

30. 07. 2000 20.14

Komercialna banka Al-Ahli iz Bahrajna in kuvajtska banka United Bank of Kuwait (UBK) s sedežem v Londonu sta danes v Bahrajnu ustanovili holdinško družbo Ahli United Bank (AUB) s kapitalom v vrednosti 323,5 milijona ameriških dolarjev. Delničarji so odločitev podjetja AUB o povečanju vplačanega kapitala do 200 milijonov ameriških dolarjev z izdajanjem 800 milijonov delnic s pravico prednostnega nakupa za dosedanje delničarje po ceni 25 ameriških centov odobrili.

Skupščina SCT v senci terjatev upnikov

30. 07. 2000 10.50

V prostorih GZS bo jutri skupščina delničarjev SCT, ki je v preteklih tednih močno razburkala duhove med družbo SCT in njenimi upniki. SCT naj bi po nekaterih podatkih upnikom dolgoval več sto milijonov mark. Nekateri upniki, ki sestavljajo upniški odbor, napovedujejo prihod na skupščino, saj se želijo po besedah predsednika upniškega odbora Jožeta Mačka iz družbe Ozelot neposredno seznaniti s sprejetimi sklepi. Sicer pa se bodo delničarji SCT na skupščini seznanili z lanskimi poslovnimi rezultati, poleg tega pa bodo odločali o razdelitvi dobička, nekaterih spremembah statuta in imenovanju revizorske hiše za leto 2000.

NLB poslala ponudbo za dokapitalizacijo Istarske banke

29. 07. 2000 21.00

Ponudbi za dokapitalizacijo Istarske banke sta v Pulo poslali Nova Ljubljanska banka in investicijski sklad Regent Europe s sedežem v Londonu. Kot je sporočil predsednik uprave Istarske banke Milenko Vidulin, so se za dokapitalizacijo banke zanimale štiri finančne ustanove, vendar sta končno in obvezujočo ponudbo do 27. julija, ko se je iztekel rok, poslali le dve. Obe ponudbi temeljita na dokapitalizaciji banke, kar pomeni, da bi eden od ponudnikov prevzel večinski sveženj delnic, je zapisano v sporočilu. Tekmec NLB, Regent Europe, sodi v skupino investicijskih skladov Regent Pacific Group, ki upravlja 1,2 milijarde dolarjev sredstev, višina lastnega kapitala pa znaša 107 milijonov dolarjev.

Telemach posluje v skladu z načrti

26. 07. 2000 19.14

Na torkovem sestanku lastnikov družbe za komunikacijske storitve Telemach so družbeniki pregledali poslovanje družbe v prvem letošnjem polletju in se seznanili s poslovnim načrtom uprave. Lastniki so ugotovili, da se razvojna strategija podjetja uresničuje, in poudarili, da se mora razvoj družbe še pospešiti, saj si Telemach želi postati vodilni ponudnik multimedijskih storitev v Sloveniji in regiji, je za STA povedal operativni vodja Telemacha Vojko Rovere. Ob tem je zavrnil namige, objavljene v nekaterih medijih, glede položaja v podjetju in domnevnih kadrovskih zamenjavah v vrhu družbe. Vojko Rovere, ki se je Telemachu pridružil pretekli mesec, je poudaril, da Telemach uspešno posluje, saj beleži izjemno rast, izguba podjetja, ki naj bi jo podjetje po načrtih ustvarjalo v prvih treh letih delovanja, pa je bila zaradi investicij predvidena.

HypoVereinsbank in Bank Austria bosta odpuščali

24. 07. 2000 14.01

Druga največja nemška banka HypoVereinsbank bo s prevzemom največje avstrijske banke Bank Austria postala tretja največja evropska finančna institucija ter letno prihranila na stotine milijonov dolarjev. Prevzem pa bo Avstrijo stal izgube približno 2000 delovnih mest.

HypoVereinsbank in Bank Austria združena

23. 07. 2000 07.46

Nadzorni svet druge največje nemške banke HypoVereinsbank se je sinoči odločil za združitev z avstrijsko banko Bank Austria. Če bodo združitev bank odobrili tudi upravni odbor Bank Austria in njeni delničarji, bo nova združena banka pod imenom Bank Austria Neu vodilna banka v državah Srednje in Vzhodne Evrope, kar je bil tudi namen nemške banke pred odločitvijo za združitev. Skupni kapital Bank Austria Neu bo vreden 650 milijard evrov (605 milijard ameriških dolarjev), združena banka pa bo imela eno največjih poslovnih mrež v Srednji Evropi, z 25-odstotnim tržnim deležem v Avstriji in močnim vplivom na poljsko, madžarsko in češko bančništvo. Austria Neu bo tako imela več kot osem milijonov strank in več kot 2000 poslovalnic.

Dražji plin v jeklenkah

22. 07. 2000 09.50

Maloprodajne cene utekočinjenega naftnega plina so od danes višje za pet odstotkov. V skladu z uredbo, ki jo je vlada sprejela na seji minuli četrtek, stane kilogram utekočinjenega naftnega plina po novem 202,7 tolarja. Pri enem največjih distributerjev plina v Sloveniji, koprskem Istragasu, so z najnovejšo podražitvijo zadovoljni, kljub temu pa glede na napovedi, da bo cena plina na svetovnem trgu še narasla, pričakujejo, da bo na vlado kmalu potrebno vložiti novo vlogo za podražitev, je za STA povedal prvi človek Istragasa Zorko Cerkvenik.