kapitalske
Žito in Intes prevzemata Kruh Pecivo
21. 05. 2001 00.00
Ljubljanska družbo Žito in mariborski Intes nameravata dati vsem delničarjem mariborske družbe Kruh Pecivo ponudbo za odkup delnic. Ponudnika nameravata delničarjem ponuditi 2050 tolarjev za eno delnico. Ponudnika sta v skupni nameri zapisala, da bosta sama - posredno ali neposredno, ali prek tretje osebe - kupovala delnice na katere se bo nanašala ponudba za odkupom, vendar ne pod ugodnejšimi pogoji, kot bodo navedeni v ponudbi in prospektu za odkup.
V NKBM dobro pripravljeni
18. 05. 2001 00.00
Po oceni Nove kreditne banke Maribor (NKBM) so na načrtovani začetek privatizacije zelo dobro pripravljeni. Član uprave banke Matjaž Kovačič je v pogovoru za petkovo Delo povedal da so po njihovi oceni v njihovem poročilu, ki je v obravnavi na ministrstvu za finance in po njihovih podatkih tudi v vladni proceduri, glavna vprašanja glede privatizacije že razjasnjena. Kovačič je povedal, da NKBM zanima partner, ki se bo zavezal k vlaganjem in naložbam v razvoj banke in bo skupaj z njimi investiral v kapitalske naložbe na trgih, ki jih banka še ni osvojila. Stiki banke s potencialnimi investitorji so sicer trenutno še zelo površinski, saj država še ni sprejela sklepa o začetku programa privatizacij, v NKBM pa si želijo, da bi država ta sklep čim prej sprejela.
Alianz bo prevzela Dresdner bank
02. 04. 2001 00.00
Uprava in nadzorni svet Dresdner bank sta podprla ponudbo zavarovalniške družbe Alianz, po kateri bi največja nemška zavarovalnica, ki je že 20-odstotni lastnik banke, v celoti prevzela tretjo največjo nemško banko. Alianz je za delnico banke ponudil 53,13 evra, in sicer v gotovini in v delnicah.
Uspešnost slovenskih zavarovalnic
10. 03. 2001 00.00
Štirinajst slovenskih zavarovalnic je lani zbralo skoraj 192,7 milijarde tolarjev obračunanih kosmatih zavarovalnih premij oz. 12,4 odstotka več kot leto prej ter izplačale za 126,4 milijarde tolarjev škod. Lani so se najbolj - za 20,8 odstotka na 34,03 milijarde tolarjev - povečale premije iz naslova zavarovanja odgovornosti lastnikov cestnih vozil. Premije iz naslova življenjskih zavarovanj pa so se lani v primerjavi z letom prej povečale za 20,3 odstotka na 37,1 milijarde tolarjev. Največji odstotek med pobranimi premijami pa še vedno pomenijo premije iz naslova prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ki so lani znašale 49,8 milijarde tolarjev, kar je za 11,9 odstotka več kot leto prej, je razvidno iz podatkov Slovenskega zavarovalnega združenja o obračunanih premijah in odškodninah zavarovanja za leto 2000.
Ustanovna seja NS Kapitalske družbe
28. 02. 2001 00.00
Člani novega nadzornega sveta (NS) Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja so se danes sešli na ustanovni seji, na kateri so za predsednika imenovali Miroslava Kalužo, za namestnico pa Božo Kovač. Govorili so tudi o pravnih podlagah delovanja NS, pregledali sklepe zadnje seje prejšnjega NS in podprli poslovni in finančni načrt kapitalske družbe za letos.
Krka zelo uspešna
30. 01. 2001 00.00
Novomeška Krka je lani ustvarila 61,2 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, kar je 19 odstotkov več kot v letu 1999. Skupaj s Krko Zdravilišči je prodaja dosegla 65,5 milijarde tolarjev. Lanski rezultati so po besedah predsednika uprave Krke Miloša Kovačiča najboljši v zgodovini podjetja, tako glede prodaje kot dobička. Čisti dobiček naj bi bil po prvih ocenah najmanj za 50 odstotkov višji od predlanskega, kar pomeni vsaj sedem milijard tolarjev.
Zreški Comet z dobičkom
10. 01. 2001 00.00
Zreški Comet, eden največjih evropskih proizvajalcev umetnih brusov v Evropi, naj bi po še nepopolnih podatkih leto 2000 sklenil z več kot 300 milijoni tolarjev dobička, s čimer bo presegel dobiček iz leta 1999.
Lenič na čelu KAD
09. 01. 2001 00.00
Skupščina Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja (KAD) je na seji razrešila upravo in njenega predsednika Tomaža Toplaka. Za novega predsednika uprave KAD je imenovala Jožeta Leniča, medtem ko bo mesto namestnika predsednika uprave po novem zasedal Borut Jamnik.
Vlada sprejela številne kadrovske zadeve
22. 12. 2000 00.00
Na včerajšnji seji je vlada potrdila vrsto kadrovskih menjav. Tako je sprejela 10 novih državnih sekretarjev, ki jih je skupaj s predhodnimi imenovanji sedaj že 36. Obenem je sprejela sedem ugotovitvenih sklepov o prenehanju funkcije državnih sekretarjev v petih različnih ministrstvih. Vlada je razrešila stare in imenovala nove člane sveta Kliničnega centra, upravnega odbora Slovenske odškodninske družbe in člane skupščine Kapitalske družbe, razrešila dosedanje in imenovala nove člane nadzornega sveta Ekološko-razvojnega sklada in Jamstvenega in preživninskega sklada, imenovala nove člane mešane diplomatske komisije za ugotovitev in označitev slovensko-hrvaške meje in člane skupščine Pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Obenem je odpoklicala dosedanje in imenovala nove člane nadzornega sveta javnega podjetja Elektro Slovenija in nadzornega sveta družbe Rudnik Trbovlje-Hrastnik ter razrešila Janeza Lipca z dolžnosti direktorja tega podjetja.
Pivovarna Union ima delež v Sarajevski pivovarni
15. 12. 2000 00.00
Na mednarodni razpis za prodajo 12-odstotnega deleža Sarajevske pivovarne sta prispeli dve ponudbi, in sicer obe iz Slovenije. Ponudbi sta posredovali ljubljanska Pivovarna Union in pa skupna Pivovarna Laško in Radenska. Komisija je izbrala Pivovarno Union, ki je za nakup delnic ponudila štiri milijone mark, dodatno pa se je zavezala, da bo v pivovarno vložila še tri milijone mark, je povedal Zlatan Dedić, predstavnik Agencije za privatizacijo BiH in predsednik komisije, ki je izbirala ponudbe.
Vlada zavrnila privatizacijo Telekoma
14. 12. 2000 00.00
Na današnji seji je vlada obravnavala tudi predlog privatizacije Telekoma in njegove kapitalske naložbe v makedonski Telekom. Ugotovila je, da se razmere glede na zadnjo obravnavo te problematike niso v ničemer spremenile, zato na podlagi istih stališč kot prejšnja vlada ni odobrila garancije za posojilo ter privatizacije in dokapitalizacije, ki iz tega izhajata. Po besedah ministra za finance Antona Ropa ministrstvo doslej ni prejelo nobene študije, ki bi upravičevala kapitalsko naložbo v Makedoniji, prav tako pa ni bilo seznanjeno s predvidenimi pogoji premostitvenega posojila.
Prihodek Pivovarne Laško
11. 12. 2000 00.00
V Pivovarni Laško, ki se je letos kapitalsko povezala z Radensko (83,9-odstotni lastniški delež) in splitsko družbo Prerada, v okviru katere posluje Splitska pivovarna, pričakujejo, da bo letošnji celotni prihodek od lanskega večji za šest odstotkov, dobiček pa naj bi bil od lanskega višji za nekaj več kot 15 odstotkov. Kot je povedal predsednik uprave Pivovarne Laško Tone Turnšek, jim je kljub vse večji konkurenci uspelo ohraniti več kot 50-odstotni tržni delež na domačem trgu, količinski obseg prodaje pa se je v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 11 odstotkov. Tudi fizični obseg prodaje na tuje trge, na katerih Pivovarna Laško zavzema 28-odstotni tržni delež, se je v primerjavi z letom prej povečal za 30 odstotkov.
Delnice Dela ne bodo prodali
23. 11. 2000 00.00
Vroča ugibanja o tem, komu bosta Kapitalska in odškodninska družba prodali 18 odstotkov delnic časopisne hiše Delo, so zaenkrat končana. Kot so povedali na Kapitalski družbi, so delnice Dela strateškega pomena, zato jih ne nameravajo prodati. Rezultati časopisne hiše Delo so namreč, po njihovi oceni, dobri, prav tako tudi poslovni načrti. Uprava Kapitalske družbe bo nadzornemu svetu predlagala, da medijev do nadaljnjega ne prodajajo. Ko bo prišel čas za prodajo delnic medijskih hiš, bi to, po mnenju predsednika uprave Tomaža Toplaka, morali storiti transparentno, z javnim zbiranjem ponudb.
Znano premoženje SRD
06. 11. 2000 00.00
Slovenska razvojna družba (SRD) je danes objavila seznam deležev v podjetjih, ki jih je prenesla na državo z namenom zagotovitve dopolnilnega premoženja za Prvi pokojninski sklad (PPS). Skupna vrednost premoženja, ki ga je SRD pripravila za državo, je 5,13 milijarde tolarjev po stanju na dan 1. januarja 1993, sestavljajo pa ga lastniški deleži SRD v 21 podjetjih. Z odlokom o zagotovitvi dopolnilnega premoženja za PPS, ki je namenjeno poravnavi obveznosti iz naslova enkratne davčne olajšave in uslužbenskih certifikatov, pa bo država PPS namenila še za približno tri milijarde tolarjev lastnega premoženja, med drugim delnice Telekoma Slovenije, Luke Koper in Aerodroma. Predsednik uprave Kapitalske družbe Tomaž Toplak odlok vlade o zagotavljanju dopolnilnega premoženja, ki bo v Uradnem listu predvidoma objavljen v petek, ocenjuje kot pozitiven znak v smeri, da bo država kmalu izpolnila svoje zakonske obveznosti pri zagotavljanju ostalega premoženja za pokrivanje
V Portorožu o bančnih tveganjih
13. 10. 2000 00.00
Včeraj se je v Portorožu v organizaciji zveze ekonomistov začelo dvodnevno strokovno posvetovanje o bančništvu na temo Analiza bančnih tveganj. Bančniki so se seznanili z aktualnimi vprašanji uvajanja nove jamstvene sheme za vloge in davčnega položaja bank, z domačimi in tujimi težnjami glede razvoja računovodskih standardov ter predlaganimi spremembami mednarodnih standardov kapitalske ustreznosti bank. Gost srečanja je bil guverner Banke Slovenije (BS) France Arhar, ki je znova poudaril pomen tako cenovne kot finančne stabilnosti, ki sta na dolgi rok ključni za doseganje gospodarske rasti, bančnike pa je opomnil na prenizko stopnjo kapitalske ustreznosti.
Nov predsednik Tomaž Toplak
05. 10. 2000 00.00
Na svoji včerajšnji seji je nadzorni svet Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja sprejel sklep, da za predsednika uprave Kapitalske družbe imenuje Tomaža Toplaka. Poleg tega je nadzorni svet sklenil, da se odločitev razpisne komisije o oblikovanju predloga za imenovanje namestnika predsednika uprave odloži do 20. oktobra, so sporočili iz Kapitalske družbe.
Vlada pogojuje pomoč Gorenju
22. 09. 2000 00.00
Vlada je na včerajšnji seji sprejela tudi poročilo o realizaciji sklepov 15. seje glede pomoči koncernu Gorenje pri sanaciji škode, ki jo je povzročil požar v obratu Galvana. Sprejela je 5 sklepov, s katerimi Gorenju namesto obljubljenih 610 namenja 510 milijonov tolarjev, a le, ko bo podjetje pristalo na vladne pogoje. Sporen je predvsem četrti sklep, ki pravi, da se pogodba o pomoči sklene le, ko bo Gorenje izkoristilo vse možnosti notranjih rezerv, med drugim, kot piše v poročilu, "dezinvestiranje svojih kratkoročnih finančnih naložb". Med vrsticami to pomeni, da bo Gorenje 510 milijonov pomoči dobilo le, če med drugim vladi proda tudi 3 odstotni delež v časopisni hiši Delo, ki ga je pred kratkim kupilo od kapitalske družbe.
Vzrok požara še ni znan
15. 09. 2000 00.00
V velenjski tovarni Gorenje še naprej rešujejo socialno stisko 246 zaposlenih, ki so zaradi požara v obratu GALVANA ostali brez dela. Čeprav je vlada obljubila takojšnjo pomoč podjetju, do danes še vedno ni jasno, kdaj in kako konkretno bo država pomagala Gorenju. Vzrok požara še vedno ni znan.
Vlada Gorenju 610 milijonov
07. 09. 2000 00.00
Vlada je na današnji seji sklenila, da bo velenjskemu Gorenju, kateremu je v nedeljo pogorel obrat galvanizacije, do konca leta v več mesečnih obrokih zagotovila skupaj 610 milijonov tolarjev pomoči. Pretežni del zneska bo lahko zagotovilo ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ostalo pa ministrstvi za delo ter za finance, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za gospodarske dejavnosti Jože Zagožen. O tem, kako zbrati potrebni denar, morajo vsa tri ministrstva vlado obvestiti do naslednje seje čez teden dni, ko bodo ministri preučili tudi možnost, da bi država od Gorenja odkupila delnice, ki jih je pred časom kupilo od Kapitalske družbe. Državna pomoč bo namenjena za pokritje osebnih dohodkov in drugih stroškov dela za 246 delavcev, ki so bili zaposleni v pogorelem objektu in za 15 odstotkov vseh zaposlenih do konca tega leta. Vodstvo namreč pričakuje, da bo po novem letu lahko poiskalo rešitev za prerazporeditev teh ljudi. O morebitni dodatni državni pomoči Gorenju pa se bodo pogovarjali potem, ko bo vodstvo podjetja vladi predstavilo program izgradnje nove tovarne. Vlada je za vodenje pogovorov z Gorenjem zadolžila ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ki bo preučilo tudi potrebo po sprejemu posebnega interventnega zakona. V Gorenju po požaru pričakujejo približno 15-odstotni izpad celotne proizvodnje na vseh ostalih programih. Poleg 266 delavcev, ki so za najmanj leto dni izgubili delo, bo tako požar prizadel še 4900 delavcev, posredno, če prištejemo še trgovino in odvisne aktivnosti, pa 7200 ljudi. Prek dobaviteljev in kooperantov je na sistem Gorenja vezanih približno 35.000 ljudi po vsej Sloveniji, zato bi morebitna zaustavitev celotnega sistema lahko imela zelo hude posledice, je ocenil Zagožen.
Pivovarna Laško in Radenska o nakupu Prerade
06. 09. 2000 00.00
Potem ko je uprava Ljubljanske borze včeraj začasno zaustavila trgovanje z rednimi delnicami Pivovarne Laško in Radenske, sta ti dve družbi danes skladno s slovenskim zakonom o trgu vrednostnih papirjev in pravili Ljubljanske borze javno objavili podrobnosti. Neobjava podrobnosti o domnevno sklenjenem poslu je bila namreč razlog za zaustavitev trgovanja, borza pa je s tem želela zaščititi interese investitorjev. Kot sta skupaj zapisali družbi, je bila Pivovarna Laško 31. avgusta letos izbrana po sklepu hrvaškega sklada za privatizacijo kot kupec delniške družbe Prerada Split in pridobila pravico do nakupa delnic ter tako postala lastnica 63 odstotkov osnovnega kapitala te družbe. V lastniški strukturi Prerade iz Splita je udeležena tudi Radenska iz Radencev, ki ima v lasti 20 odstotkov osnovnega kapitala te družbe.
Opozicija o kadrovskih zamenjavah
03. 08. 2000 08.07
Slovensko opozicijo vnovič razburjajo kadrovske zamenjave. V Združeni listi in Liberalni demokraciji Slovenije jim pravijo kar čistke, ogorčeni pa so, ker naj bi vlada z nedavnimi potezami posegla tudi v nepolitične ustanove.
''Junk'' obveznice so našle internet
04. 07. 2000 13.14
Podjetje za gostovanje spletnih strani Exodus Communications je postalo prvo podjetje, ki prodaja ''junk'' obveznice preko interneta. Kalifornijsko podjetje je povečalo prodajo na skoraj 1,2 milijarde dolarjev, da bi financiralo svojo širitev. ''Precej smo povečali obseg posla, saj je bilo neverjetno veliko povpraševanja predvsem za dolarski del tako v Evropi kot v Ameriki, ker so imeli vzajemni skladi z visokimi donosi nekaj viška denarja'' je povedal Joe McGrath, direktor za kapitalske trge visokih donosov podjetja Goldman Sachs& Co. To podjetje je skupaj s podjetjem Merril Lynch& Co. vodilo prodajo obveznic. ''Mehanizem internetne prodaje je zelo dober. To je gotovo prihodnost,'' je še povedal McGrath. Exodus je najprej planiral prodajo obveznic nominiranih v dolarjih in v evrih v vrednosti 600 milijonov dolarjev.
SRD povečal osnovni kapital Elana
29. 06. 2000 15.52
V Begunjah je bila danes skupščina delničarjev Elana. Ob udeležbi enega samega delničarja, sicer predstavnika večinskega lastnika Elana, Slovenske razvojne družbe (SRD), je skupščina sprejela letno poročilo poslovanja družbe v letu 1999. Prav tako je bilo sprejeto poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala družbe zaradi pokrivanja izgube iz preteklih let in tekočega poslovanja. Kot so povedali v pravni službi Elana, se je osnovni kapital podjetja zmanjšal na ničlo, hkrati pa je SRD zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti osnovni kapital povečal na 5,2 milijarde tolarjev.
Novi predsednik skupščine KDPIZ
27. 06. 2000 19.37
Člani novo imenovane skupščine Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja (KDPIZ) so se danes sestali na prvi seji. Člani so obravnavali več točk, med drugimi so se seznanili z dosedanjim delom kapitalske družbe, pregledali so program dela družbe v prihodnosti, za novega predsednika skupščine pa so imenovali Gregorja Gomiščka, ki ga je vlada pred dobrim tednom imenovala za člana skupščine KDPIZ.
Delitev dobička državnih bank
26. 06. 2000 21.04
Vlada je za jutrišnji skupščini Nove ljubljanske banke (NLB) in Nove kreditne banke Maribor (NKBM) pripravila nasprotne predloge, ki se nanašajo predvsem na delitev dobička. Strinja se, da se rednim delničarjem NLB za dividende izplača 217,23 tolarja na delnico oz. skupaj 1,5 milijarde tolarjev, meni pa, da si člani uprave in nadzornega sveta ne zaslužijo nagrade v skupni vrednosti 20 milijonov tolarjev. Po njenem predlogu naj bi od čistega dobička iz leta 1999 v višini 4,165 milijarde tolarjev 2,645 milijarde tolarjev ostalo nerazporejenih. Po predlogu vlade naj bi iz čistega dobička NKBM iz leta 1999 v znesku 2,345 milijarde tolarjev za dividende namenili 778.4 milijona tolarjev oz. 278 tolarjev na delnico, preostanek pa za zagotavljanje zadostnega koeficienta kapitalske ustreznosti v rezerve banke.
Faktor tveganja je nespremenjen
06. 04. 2000 19.54
Slovenija je tudi v aprilski oceni državnega tveganja angleške revije D&B International Risk&Payment - ta vsak mesec objavlja lestvico pokazateljev tveganja v posameznih državah - obdržala prvo mesto v regiji. Enako oceno državnega tveganja kot Slovenija ima še Madžarska. D&B ugotavlja, da bo slovenska vlada morala v prihodnje, če bo hotela maksimizirati gospodarsko rast in kapitalske prilive, predvsem rešiti vprašanje velikega povečanja realnih plač. Povečanje kapitalskih prilivov naj bi sicer povzročilo spremembe v denarni in davčni politiki, kar pa Sloveniji, po mnenju D&B, ne bi smelo povzročiti večjih težav. Poleg tega pa D&B ugotavlja, da so slovenske družbe v tuji lasti uspešnejše od domačih in bi bila zato napovedana prodaja dela državnih družb tujcem ugodna za gospodarstvo.
Hrvaški BDP manjši za 0,3 odstotka
06. 04. 2000 18.23
Obseg hrvaškega bruto domačega proizvoda (BDP) se je lani v primerjavi z letom 1998 realno zmanjšal za 0,3 odstotka in tako prvič po letu 1993 zabeležil padec, je sporočil hrvaški zavod za statistiko.
Negativne posledice privatizacije
07. 03. 2000 16.34
Cilj privatizacije je dosežen, in sicer degradacija managerjev, strokovnjakov in delavcev, ki so doslej avtonomno upravljali kapital, v nepomembne mezdne delavce, ki bodo podrejeni politiki, politično nastalim družbam za upravljanje in tujemu kapitalu, je na današnji novinarski konferenci dejal direktor inštituta za delničarstvo Gojko Stanič.
Podobnikovo srečanje z Zemanom
11. 12. 1999 10.16
Predsednik DZ Janez Podobnik se je pred koncem dvodnevnega delovnega obiska v Pragi srečal s češkim premierom Milošem Zemanom. Pozdravila sta pozitivne dvostranske gospodarske trende, obenem pa menila, da bi bilo potrebno poleg blagovne menjave pospešiti tudi kapitalske investicije - ne le češke v Sloveniji, ampak tudi slovenske na Češkem.
Kranjska Živila kupujejo Potrošnik
26. 11. 1999 13.54
Uprava kranjskih Živil je 17. novembra v skladu z zakonom o prevzemih obvestila urad za varstvo konkurence, agencijo za trg vrednostnih papirjev in vodstvo Veletrgovine Potrošnik iz Murske Sobote, da namerava izdati ponudbo za odkup delnic Veletrgovine Potrošnik. Kot je za STA povedal Gorazd Tršan, pomočnik direktorja za upravljanje s premoženjem, pri pridobitvi soglasij ne pričakujejo nobenih težav. Prospekt s pogoji odkupa bo predvidoma pripravljen konec prihodnjega tedna, tako da bodo delničarjem Potrošnika ponudbo lahko izdali v zakonsko določenem enomesečnem roku.