kapitalski

Podružnica Nissana zapira proizvodno enoto

11. 02. 1999 12.21

Podružnica družbe Nissan Motor, ki izdeluje tovorna vozila, bo zaradi težav v poslovanju zaprla proizvodno enoto na severu Japonske in postopno znižala število zaposlenih za četrtino, je sporočil japonski časnik Nihon Kenzai.

Slovenija in Singapur sklenila sporazum o zaščiti investicij

25. 01. 1999 11.31

Minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur je danes v Singapurju s tamkajšnjim ministrom za trgovino Leejem Yockom Suanom podpisal sporazum o zaščiti investicij med državama. Sporazum pomeni osnovo za boljše gospodarsko sodelovanje med poslovnimi subjekti, saj slovenskim in singapurskim investitorjem ponuja večjo zaščito in zmanjšuje poslovna tveganja za vlaganja.

Volvo bo kupil 12,85-odstotni delež Scanie

15. 01. 1999 14.14

Švedska skupina Volvo je objavila, da nameravajo kupiti 12,85-odstotni delež švedskega izdelovalca velikih tovornjakov. Kot so povedali predstavniki Volva, je možno tudi kasnejše dogovarjanje z delničarji Scanie o tesnejšem sodelovanju.

EBRD kapitalsko okrepila Alpino

28. 12. 1998 12.35

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je minuli teden podpisala dogovor s predstavniki Alpine o kapitalski okrepitvi v višini 12 milijonov mark.

Država ni več delničar Petrola

28. 12. 1998 12.32

Republika Slovenija je danes ob 10.30 prodala tudi preostalih 163.277 delnic družbe Petrol. Večja svežnja delnic sta bila prodana po ceni 27.000 tolarjev za delnico, manjši svežnji pa po ceni 26.700 tolarjev. Vrednost posla je tako znašala 4,4 milijarde tolarjev, je povedala Lucija Gregorčič, državna podsekretarka v ministrstvu za finance.

Država prodala delnice Istrabenza in del delnic Petrola

24. 11. 1998 15.24

Kot so sporočili iz ministrstva za gospodarske dejavnosti in ministrstva za finance, je Republika Slovenija prodala 690.494 delnic družbe Istrabenz in 162.762 delnic družbe Petrol. Prodaja je bila izvršena na podlagi zakona o izvrševanju proračuna in sklepov vlade z dne 18. septembra, 15. oktobra in 12. novembra.

Lastninjenje pogoj za konkurenčnost

03. 07. 1998 09.35

V Hotelu Golf na Bledu je včeraj potekala okrogla miza o problematiki kakovostnega in lastninskega prestrukturiranja slovenskega turističnega gospodarstva. Okroglo mizo sta pripravili ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem in nacionalno turistično združenje. Njen osnovni namen je bil poiskati vzvode hitrejšega lastninskega preoblikovanja slovenskega turističnega gospodarstva, kar je predpogoj za uspešno vključitev slovenskega turizma na mednarodno tržišče.

Dokončna kapitalska struktura novogoriškega HIT-a

13. 04. 1998 09.40

Z vpisom v sodni register se je 9. februarja sklenil postopek lastninjenja novogoriškega podjetja HIT, ki je tako postalo delniška družba. Kot so sporočili iz HIT-a, osnovni kapital družbe znaša 6 milijard 788 milijonov 634 tisoč tolarjev, vrednost posamezne delnice pa je tisoč tolarjev. Potem ko je država uskladila kapitalsko strukturo z zakonom o lastninjenju igralnic, sta največja lastnika delnic HIT-a postala kapitalski in odškodninski sklad, ki imata vsak po 40 odstotkov delnic, preostanek pa so dobile občine, v katerih so HIT-ove igralnice. Tako ima občina Nova Gorica 17,77-odstotni lastniški delež, občina Kranjska Gora 1,94-odstotni delež, občina Rogaška Slatina ima v lasti 0,17 odstotka delnic, 0,12 odstotka delnic pa je v rokah občine Novo mesto. Sicer pa so v delniški družbi HIT, ki združuje skoraj tri četrtine slovenskega igralništva, zadovoljni s poslovanjem v prvih treh mesecih letos. Obisk gostov se je v primerjavi z lanskim prvim trimesečjem povečal za dobra dva odstotka. Realizacija se je v omenjenem primejalnem obdobju povečala za 15 odstotkov.

Postpraznična utrujenost na Ljubljanski borzi

06. 01. 1998 09.45

Borzni posredniki so prvi dan trgovanja v letu delovali postpraznično utrujeni, saj so sklenili le za 280,9 mio SIT poslov na organiziranem trgu Ljubljanske borze. Poslovanje je minilo bolj ali manj v duhu aplikacij oz. le simboličnem številu poslov z delnicami. Slovenski Borzni indeks je tako upadel za 1,4%. Na trgu dolžniških vrednostnih papirjev je prednjačila obveznica RSO2, katere tečaj se praktično ni spremenil, sklenjenih pa je bilo za 49 mio SIT poslov.

Z delnicami Mercatorja jutri v borzni kotaciji A

21. 12. 1997 12.21

Z navadnimi imenskimi delnicami družbe Poslovni sistem Mercator d.d. s skrajšano skupno oznako MELR se bo jutri začelo trgovati v okviru borzne kotacije A. Osnovni kapital družbe znaša 32.085.040.000 tolarjev in je razdeljen na 3.208.504 delnic. Kot je razvidno iz prospekta za uvrstitev delnic v borzno kotacijo, je konec letošnjega septembra celotni kapital družbe znašal 58,9 milijarde tolarjev. Ta družba je dosegla v prvih devetih mesecih letos 169,98 milijona tolarjev celotnega dobička, lani pa 593,5 milijona tolarjev čistega dobička. Z Mercatorjevimi delnicami se je sprva pričelo trgovati že 4. aprila lani v okviru izvenborznega odprtega trga C (OTC). Tedaj je bil osnovni kapital razdeljen na 3.417.840 delnic, na sedanjo raven pa se je število delnic Mercatorja znižalo z umikom lastnih delnic. Z umikanjem lastnih delnic oziroma zniževanjem osnovnega kapitala nameravajo v Mercatorju še nadaljevati. Tako bodo konec tega leta umaknili še 36.282 lastnih delnic. Ob pričetku trgovanja na OTC je enotni tečaj delnice Mercatorja znašal 3574 tolarjev, minuli petek pa 4401 tolar. Največja imetnika Mercatorjevih delnic sta Kapitalski sklad in Slovenski odškodninski sklad. Prvi ima 15,40 odstotka glasovalnih pravic, drugi pa 11,18 odstotka glasovalnih pravic. Sledita Kmečki sklad 1 in banka Creditanstalt s po približno tremi odstotki glasovalnih pravic ter Kmečki sklad 2 z 2,3 odstotka glasovalnih pravic.

Dogajanja na svetovnih in Ljubljanski borzi

24. 11. 1997 15.31

Konec preteklega meseca je prinesel zlom tečajev delnic na svetovnih borzah. Gospodarske in denarne težave azijskih tigrov ter politična nestabilnost v Hong kongu, so povzročile občutnejši padec indeksa Hang Seng, čemur je sledil padec na vseh pomembnejših svetovnih borzah. <br< Zadnji dve leti so borzni indeksi nenehno naraščali, kar še posebej velja za ameriški kapitalski trg, kamor se je preko vzajemnih skladov stekala ogromna količina novega denarja. Ta novi denar je preko vseh razumnih meja napihnil cene delnic še na vseh ostalih pomembnejših trgih. Vedno več je bilo analitikov, ki so opozarjali, da se bo nenehna rast enkrat končala, kar se je tudi zgodilo.