kar 200
Volilna zmeda v ZDA se nadaljuje
12. 11. 2000 00.00
Zmeda po torkovih predsedniških volitvah v Združenih državah se nadaljuje že peti dan. Po zadnjih podatkih predsedniških volitev v ZDA je Bush zmagal v 29 zveznih državah in zbral 246 elektorskih glasov, Gore pa v 19 državah in Okrožju Kolumbija ter zbral skupaj 262 elektorskih glasov. Goru so v petek zvečer prišteli sedem elektorskih glasov iz Oregona, kjer naj bi zmagal s prednostjo približno 6.000 glasov. Po pisanju New York Timesa lahko Gore, če iz kakršnihkoli zakonitih razlogov elektorski glasovi Floride ne bodo všteti, zmaga s prednostjo, ki jo ima. Ustava namreč določa, da je novi predsednik tisti kandidat, ki dobi večino na elektorskem kolidžu, ne določa pa izrecno, da morajo glasove nujno oddati elektorji iz vsake države.
Zahteve po spremembah volilnega sistema
11. 11. 2000 00.00
Tudi četrti dan po volitvah v Združenih državah Amerike še ni jasno kdo bo novi predsednik ZDA. Poleg Floride pa se sedaj zapleta še v štirih zveznih državah, Wisconsinu, Iowi, Oregonu in v Novi Mehiki.
V ZRJ prispel prvi del nujne pomoči EU
11. 11. 2000 00.00
V ZRJ je danes prispela prva pošiljka 460 ton kurilnega olja in mazuta v okviru nujne pomoči Evropske unije. Kot je poročal dopisnik francoske tiskovne agencije AFP, je prek Bosne in Hercegovine v ZRJ prispel konvoj 20 cistern. Gorivo bodo namenili za ogrevanje srbskih mest Niš, Pirot, Sombor, Subotica in Novi Sad.
Banka Slovenije posegla na devizni trg
07. 11. 2000 00.00
Banka Slovenije je danes spet posegla na deviznem trgu, ker ocenjuje, da je rast tečaja tolarja prepočasna. Centralna banka je določila nov izhodiščni tečaj, ki znaša 210,66 tolarjev za euro. V skladu s pogodbo, ki jo ima z dvaindvajsetimi bankami sklenjena centralna banka, morajo te banke devize odkupovati po najmanj 210, 2387 tolarjev za euro in največ za 2111, 0813 tolarjev za euro.
Vzpostavitev zunanje meje
28. 10. 2000 00.00
Letos poleti so v Sloveniji končno stekle intenzivne priprave na vzpostavitev bodoče zunanje meje Evropske unije. V slovenskem primeru gre za mejo s Hrvaško, na kateri bo treba zagotoviti izvajanje določil Schengenskega sporazuma, pa tudi carinski, fitosanitarni in veterinarski nadzor v skladu z evropskimi standardi. Če je bilo na vsebinskem področju opravljenega že precej dela, pa so na terenu precejšnji zaostanki za predvidenimi roki.
Skupščina delničarjev Kmečke družbe
19. 10. 2000 00.00
Delničarji Kmečke družbe za upravljanje so na današnji skupščini, na kateri je bilo navzočega nekaj nad 50 odstotkov kapitala, med drugim sprejeli sklep o ustanovitvi nove družbe, Skupine Kmečka družba. Novo družbo bo Kmečka družba ustanovila tako, da bo sedanja družba za upravljanje zmanjšala svoj osnovni kapital za 40 milijonov tolarjev, kar obenem predstavlja ustanovni kapital nove družbe.
Vrh v Biarritzu sklenjen z optimizmom
14. 10. 2000 00.00
Dvodnevno vrhunsko zasedanje Evropske unije v Biarritzu se je končalo z optimizmom francoskega predsedstva glede možnosti, da bo unija izpolnila zastavljeni rok in čez
Sodelovanje s Haagom ni prioriteta
14. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes po srečanju z voditelji držav članic EU v Biarritzu zatrdil, da Beograd sodelovanje s haaškim sodiščem sprejema kot obveznost. Dejstvo je, da je sodelovanje z mednarodnim sodiščem za vojne zločine jugoslovanska mednarodna obveznost, je izjavil Koštunica, vendar pri tem opozoril, da Haag trenutno ni prioriteta. Prednostna naloga je, kot je poudaril, utrjevanje demokracije. Pri tem gre omeniti, da se s tem strinja tudi unija, ki pomoči ZRJ ne pogojuje z izročanjem obtoženih vojnih zločincev, med temi prejšnjega predsednika Slobodana Miloševiča, Haagu. V uniji namreč menijo, da bi postavljanje pogojev na tej točki utegnilo povzročiti napetosti v ZRJ in ogroziti razvoj demokracije, tako da reševanje tega vprašanja pričakujejo v kasnejši fazi razvijanja odnosov. Srečanje voditeljev EU s Koštunico teden dni po ukinitvi sankcij proti ZRJ in dan po načelni odobritvi 200 milijonov evrov nujne pomoči tej državi je minilo v optimističnem vzdušju. Predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, je Koštunico "kot predstavnika demokracije v ZRJ" pozdravil "z navdušenjem" in zatrdil, da bo unija storila vse, kar je v njeni moči, da se ZRJ vrne "domov, v Evropo". Podobno navdušenje je izkazal tudi Koštunica. "Moj prihod v Biarritz potrjuje, da se ZRJ vrača tja, kamor zgodovinsko, kulturno in gospodarsko spada - v Evropo," je izjavil in menil, da je vabilo v Biarritz dokaz, da se razmere v ZRJ normalizirajo. Koštunica je v Biarritzu izrazil zaupanje v gladek potek sprememb v ZRJ
ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN
13. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Na Kitajskem umre zaradi neustreznih zdravil letno 200.000 ljudi
29. 09. 2000 00.00
Zaradi neustreznih in starih zdravil ter stranskih učinkov na Kitajskem vsako leto umre 200.000 ljudi, kar je več kot zaradi nalezljivih bolezni, so objavili kitajski mediji. Kitajska zveza za varstvo potrošnikov je sprožila preplah zaradi zaskrbljujoče velikega števila smrtnih primerov, povezanih z zdravili, med otroki, nosečnicami in ostarelimi. V kitajskih bolnišnicah vsako leto išče pomoč 50 milijonov ljudi, od tega 2,5 milijona zaradi zdravil. Neustrezna zdravila naj bi bila kriva tudi za 60 do 80 odstotkov primerov od skupno 10 milijonov gluhonemih Kitajcev.
Medvešek in Mankoč državna rekorda
20. 09. 2000 00.00
Na olimpijskih igrah v Sydneyju sta nastopila še dva slovenska plavalca in v svojih nastopih postavila tudi nova državna rekorda. Peter Mankoč je na 200 m mešano z 2:03,45 osvojil 18. mesto in le za 12 stotink sekunde zgrešil popoldanski polfinale, Blaž Medvešek pa je bil z 2:01,67 na 200 m hrbtno 23. Polfinale se mu je izmuznil za 59 stotink. V slovenskem taboru z doseženim niso nezadovoljni, saj so v dosedanjih sedmih nastopih zabeležili pet novih državnih rekordov in enega osebnega, žal pa se je Mankoču izmuznil načrtovani polfinale.
Začetek Oktoberfesta
16. 09. 2000 00.00
Točno opoldne je v Münchnu že 167-to leto vrata odprl največji
V Scali stojišča nadomestili s sedeži
15. 09. 2000 00.00
V milanski operni hiši La Scala so stojišča nadomestili s sedeži, kar pa je izzvalo negodovanje ljubiteljev opere, ki so svoje nezadovoljstvo izrazili z metanjem gledaliških listov z balkonov in protestiranjem pred zgradbo. Uprava La Scale je jeznim ljubiteljem operne umetnosti ponudila nadomestilo - 139 sedišč bo veljala cena, ki so jo pred tem računali za stojišča. Vrste protestnikov so pred prvo predstavo letošnje sezone, opero La Boheme, pred zgradbo protestirale s svečami. To je bila tudi prva predstava, potem ko je vodstvo opere sporočilo, da namerava zamenjati 160 - 200 stojišč z oštevilčenimi sedeži. Tiskovni predstavnik operne hiše Paolo Soraci je dejal, da sedeži v zadnji vrsti ne omogočajo dobre vidljivosti, vendar jih morajo zaradi italijanskih požarnih varnostnih predpisov vgraditi. Obiskovalci, ki ponavadi opere spremljajo s stojišč, veljajo za najbolj vnete operne oboževalce in najboljše kritike. Običajno so tudi po več ur čakali na karte za stojišča, ki so stale približno 10.000-20.000 lir (5-9 ameriških dolarjev). Najdražje karte za premierne predstave stanejo namreč tudi do 1500 ameriških dolarjev.
Dom tisočletja
08. 09. 2000 00.00
Angleški profesor Heinz Wolff je javnosti predstavil idejo, katere se je prijelo ime Millenium Home. Pobuda bo omogočila starejšim občanom, ki naj bi zaradi različnih vzrokov potrebovali nadzor, kvalitetnejše življenje. V njihove domove bodo namestili razne naprave (laserje, zvočnike itd.), ki bodo povezane z lokalnim centrom, te naprave pa bodo nadzorovale gibanje in stanje starejših oseb. Nadzorniki bodo tako natančno vedeli, v katerem prostoru se upokojenec nahaja, ali se giblje ali miruje itd., po daljšem opazovanju, ko bi že bili izdelani določeni vzorci dnevnega obnašanja nadzorovanega posameznika, pa bo skrbnik takoj vedel, če se je zgodilo kaj, kar odstopa od ustaljenega vzorca. Pomoč, če bo potrebna, bo takoj na mestu. Naprave bodo omogočale tudi glasovno povezavo, bile pa bodo tudi interaktivne. Starejšim ljudem bodo lahko predvajale glasbo, spuščale pa bodo tudi različne vonjave. Ob času predvidenega obroka se bo v stanovanju tako pričel širiti vonj po hrani, ki bo stanovalca subtilno opozoril, da je čas obroka, obenem pa mu bo vzbudil apetit. Profesor Wolff je že zbral 1.2 milijona funtov državnega denarja, pravi pa, da ima na voljo že tudi nekatere privatne vire financiranja. Oprema posameznega doma bo stala 3.000 funtov, lokalni prostovoljci, nadzorniki, pa bi predstavljali 200 funtov stroškov mesečno.
Umazane restavracije v Rimu
02. 09. 2000 00.00
Umazano okolje, propadajoče kuhinje, živila, prekrita z muhami podganami in ščurki: poročilo sanitarne inšpekcije glede higienskih razmer v rimskih restavracijah, ki jih je objavil dnevnik Il Messagero, človeku gotovo vzamejo tek. Kot ugotavlja poročilo, bi morali v italijanski prestolnici zapreti kar vsako peto restavracijo.
Compaq bo razvil najhitrejši superračunalnik
26. 08. 2000 00.00
Ameriško ministrstvo za energetiko je sporočilo, da je izbralo ameriškega proizvajalca računalnikov Compaq za razvoj najhitrejšega superračunalnika na svetu za svoj Nacionalni laboratorij v Los Alamosu v Novi Mehiki. Ministrstvo bo uporabilo 200 milijonov dolarjev vreden računalnik v programu, ki brez jedrskih poskusov proučuje, kako se starajo jedrska orožja. Računalnik, imenovan Advanced Strategic Computing Iniciative Q, bo imel več kot 11.968 procesorjev, kar mu bo omogočalo opraviti več kot 30 bilijonov operacij v sekundi. To je dvainpolkrat hitreje od današnjega najhitrejšega superračunalnika ASCI White, ki ga je izdelal ameriški velikan IBM. Novi ASCI Q bo velik za pet košarkarskih igrišč. Superračunalnik naj bi začel delati v začetku leta 2002. Oddelek za nacionalno jedrsko varnost bo imel možnost nadgradnje procesorjev, kar bi lahko do leta 2004 povečalo zmogljivosti računalnika na 100 trilijonov operacij v sekundi. ASCI Q bo sestavljen iz računalnikov AlphaServer, ki so Compaqovi računalniki za opravljanje zahtevnih nalog v podjetjih.
Zasilni pristanki letal se kar vrstijo
26. 08. 2000 00.00
Letalo ameriške letalske družbe American Airlines s 172 potniki je moralo sinoči zasilno pristati v Kanadi. Letalo tipa boeing 767, ki je bilo na
Uspešni in ambiciozni Mercator
25. 08. 2000 00.00
Prvi mož Mercatorja Zoran Jankovič je na današnji novinarski konferenci povedal, da je poslovni sistem Mercator v prvem letošnjem polletju ustvaril za 43,4 milijarde tolarjev čistih prihodkov iz prodaje, kar je realno za 14,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček se je v omenjenem obdobju zvišal za 539 milijonov tolarjev
Več mest v dijaških domovih
18. 08. 2000 00.00
To jesen bo v okviru dijaških domov v Ljubljani zagotovljenih približno 500 mest za študente ljubljanske univerze, je na novinarski konferenci pojasnila državna sekretarka za področje srednjega šolstva na ministrstvu za šolstvo in šport Metka Zevnik.
Po 50-letni ločitvi 200 ljudi iz obeh Korej obiskalo sorodnike
16. 08. 2000 00.00
Po več desetletni ločitvi se je 200 ljudi iz obeh Korej danes znova srečalo s svojimi sorodniki in družinami. V južnokorejsko prestolnico Seul je z letalom najprej prispelo 100 Severnokorejcev, potem pa je z istim letalom v Pjongjang poletela še južnokorejska delegacija. Dogovor o izmenjavi sta v luči normalizacije odnosov med državama dosegla voditelja Korej na junijskem srečanju v Pjongjangu. Polet iz Pjongjanga do Seula traja manj kot uro, vendar so prvi potniki na to potovanje čakali kar 50 let. Tako je nek Severnokorejec po dolgih letih ponovno srečal svojega očeta. 200 srečnih izbrancev iz obeh držav, ki so jih za zgodovinsko izmenjavo posebej izbrali, še ni smelo obiskati sorodnikov na njihovih domovih. Kljub temu je bilo dolgo pričakovano snidenje polno čustev in vzhičenosti. V 50 let trajajoči hladni vojni med Korejama so bili vsakršni kontakti med prebivalci obeh držav prepovedani. Tako so mnoge družine ostale na dveh različnih bregovih. Po nekaterih podatkih na snidenje s svojimi sorodniki samo v Južni Koreji čaka več kot 7 milijonov ljudi.
Zmagi v Rusijo in Nemčijo
13. 08. 2000 00.00
Rus Aleksej Akatjev in Nemka Peggy Buechse sta zmagovalca šeste letošnje tekme daljinskih plavalcev za svetovni pokal, ki se je začela v petek v Bohinju in končala včeraj na Bledu. Edini slovenski predstavnik Igor Majcen je na prvi tovrstni tekmi v Sloveniji v soboto na Bledu osvojil 4. mesto, skupno pa je po ponesrečenem petkovem nastopu v Bohinju ostal deveti.
4.200 mirovnikov za Etiopijo in Eritrejo
11. 08. 2000 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je v svojem poročilu Varnostnemu svetu predlagal, da bi premirje med Etiopijo in Eritrejo nadzorovalo 4.200 vojakov mirovnih enot ZN. Varnostni svet je 31. julija že odobril namestitev 100 vojaških opazovalcev na razmejitveno črto med državama, tem pa bi se po novem pridružilo še 220 vojaških opazovalcev, ki bi imeli podporo treh pehotnih bataljonov. Operacija ZN se bo imenovala Misija ZN v Etiopiji in Eritreji ali krajše UNMEE. Etiopija in Eritreja sta se že maja 1998 zapletli v obmejni spor, občasni spopadi in krajše vojne pa so trajali vse do maja letos, ko je Etiopija s silovito ofenzivo osvojila sporna območja in še nekaj eritrejskega ozemlja povrhu, kar je slednjo prisililo v podpis premirja pod etiopskimi pogoji.
Figo v Real za 200 milijonov mark?
07. 08. 2000 00.00
Španski časnik As poroča, da bo nakup Portugalca Luisa Figa za madridski Real verjetno še dražji, kot je bilo prvotno napovedano. FC Barcelona je najdražjega nogometaša na svetu prodala Realu za neverjetnih 137 milijonov mark, vse pa kaže, da je bila pogodba napisana tako, da bo moral Real državi plačati še dodatnih 63 milijonov mark davkov. Cena za Figa bi bila s tem kar 200 milijonov mark.
Nov računalniški virus Stages
03. 08. 2000 13.10
Iz japonske vladne organizacije so danes sporočili, da so v juliju zabeležili že 200 prijav virusa Stages, ki povzroči napako v delovanju elektronske pošte in je na Japonsko prišel iz ZDA. Virus Stages napade imenik na programu Microsoft Outlook prek priponke z naslovom LifeStages.txt.shs, je povedal predstavnik agencije za promocijo informacijske tehnologije Fumio Kidani.
Paraolimpijci diskriminirani
26. 07. 2000 18.47
Avstralski paraolimpijski komite (APC) je organizatorjem paraolimpijskih iger v Sydneyu, ki bodo od 18. do 29. oktobra, zagrozil, da ne bo poravnal 294.000 ameriških dolarjev posebnih pristojbin, češ da naj bi plačilo le-teh diskriminiralo paraolimpijce, saj takšnih pristojbin za nastop na olimpijskih igrah niso uvedli.
Otteyeva na OI tudi na 100 metrov
25. 07. 2000 12.11
Jamajška atletska zvezdnica in varovanka slovenskega trenerja Srdjana Djordjeviča, Merlene Ottey, bo na olimpijskih igrah v Sydneyju, kljub neuspehu na domačih kvalifikacijah, verjetno nastopila v teku na 100 metrov, so sporočili predstavniki Jamajške atletske zveze.
Plavalno prvenstvo v Mariboru
15. 07. 2000 13.41
V nadaljevanju državnega plavalnega prvenstva v Mariboru je najatraktivnejšo moško disciplino vnovič dobil Ilirijan Peter Mankoč, ki je zmagal na 200 m prosto in prepričljivo ugnal Jureta Bučarja. Četrtega letošnjega naslova se je Mankoč veselil s štafeto Ilirije na 4 x 100 m mešano. V ženski konkurenci se je dvakrat na najvišjo stopničko povzpela plavalka kranjskega Merit Triglava Anja Čarman, ki je zmagala na 200 m prosto in 200 m hrbtno.
Alshammarjeva in Popov kralja šprinta
10. 07. 2000 09.05
Švedinja Therese Aalshammar in Rus Aleksander Popov sta kralja šprinta na letošnjem evropskem prvenstvu v plavanju. Danes sta oba zmagala še na 50 m prosto, pred tem pa sta bila oba uspešna tudi na 100-metrski razdalji. V ženski konkurenci sta preostali odličji osvojili Nizozemka Wilma van Rijn in Ukrajinka Olga Mukomol, v moški pa Nizozemec Pieter van den Hoogenband in Italijan Lorenzo Vismara.
Prepovedana prodaja konzerviranih sardin
04. 07. 2000 08.06
Češka kmetijsko-živilska inšpekcija je ob koncu minulega tedna zaradi prevelike količine histamina prepovedala prodajo konzerviranih sardin hrvaškega podjetja Neptun, je poročala zasebna agencija Beta. Šlo naj bi za konzerve Galeb in Jadran omenjenega hrvaškega podjetja, češka inšpekcija pa je prodajalcem v 39 trgovinskih hišah na Češkem, ki pokrivajo približno 70 odstotkov tržišča te države, naložila, da jih nemudoma umaknejo iz prodaje, kar naj bi zaradi preventive veljalo tudi za druge konzerve sardin podjetja Neptun. Strupeni histamin ima za posledico akutno zastrupitev v človeškem organizmu, v dozah, ki so najdene v hrvaških konzervah na Češkem, pa tudi alergijo. Dopustna količina histamina za kilogram konzerviranih sardin znaša 200 miligramov, češka inšpekcija pa je v konzervah iz ene pošiljke našla kar sedemkrat večjo količino te snovi, je poročala Beta.