kardinal
Rekorden osip vernikov v Avstriji
06. 05. 2000 09.28
Lani je iz katoliške cerkve izstopilo kar 44.350 Avstrijcev oziroma največ v zgodovini katoliške cerkve v Avstriji doslej. Največji osip do leta 1999 so zabeležili leta 1995, ko je v javnost prišla pedofilska afera, v središču katere se je znašel kardinal Hans Hermann Groer, nekdanji dunajski nadškof. Tedaj je katoliško cerkev zapustilo 44.309 vernikov. Po razkritju škandala se je kar 200.000 vernikov odločilo, da cerkvi ne bodo več plačevali prispevkov. Vsak Avstrijec, ki je bil krščen, mora namreč cerkvi plačati poseben prispevek. Z izgubo vernikov v letu 1999 je avstrijska katoliška cerkev po podatkih škofovske konference izgubila več kot 3 milijone evrov. V Avstriji, ki ima kakih 8 milijonov prebivalcev, se je za katolike izreklo okoli 5,9 milijona ljudi.
Umrl newyorški nadškof kardinal O'Connor
04. 05. 2000 09.38
Pozno sinoči po lokalnem času je v New Yorku za posledicami raka na možganih umrl newyorški nadškof in kardinal Joseph O'Connor. Kardinal O'Connor je 5. marca letos prejel najvišje ameriško civilno odlikovanje - kongresno zlato medaljo, v ameriški javnosti pa je bil eden najbolj znanih predstavnikov rimskokatoliške cerkve.
Papežu grozi ohromelost?
25. 04. 2000 19.33
Pariški kardinal Jean-Marie Lustiger je kot prvi javno spregovoril o bolezni papeža Janeza Pavla II. ''Vemo, da njegova bolezen vodi v ohromelost. Papež postaja ujetnik svojega telesa,'' so Lustigerja danes navajali italijanski mediji.
Busek se je izrekel za širitev EU
15. 03. 2000 19.33
Novi odposlanec avstrijske vlade za širitev Evropske unije Erhard Busek in nekdanji avstrijski finančni minister Hannes Androsch sta se na novinarski konferenci ob robu simpozija, posvečenega Theodorju Herzlu, na Dunaju danes izrekla za integracijo vzhodno- in srednjeevropskih držav v EU. Dunajski nadškof, kardinal Franz Koenig pa je ob tem opozoril Avstrijo na njeno zgodovinsko dolžnost, da se zbliža s svojimi sosedami v Vzhodni Evropi.
Papeževo kesanje v imenu katoliške Cerkve
12. 03. 2000 20.24
Javna prošnja papeža Janeza Pavla II. za odpuščanje grehov, ki jih je Cerkev storila v 2000 letih obstoja, je že izzvala val polemik. Kritike gredo predvsem na delitve med osebno krivdo posameznikov ter krivdo Cerkve kot takšne, ki ni bila izrečena. Papež je danes v okviru slovesnega dneva odpuščanja in sprave v baziliki Svetega Petra v Rimu v imenu katoliške Cerkve prosil za odpuščanje. Sveti oče je v spremstvu kardinalov stopil na oltar, poljubil sveti križ in pozval Cerkev, naj očisti spomin in se obveže k spremembi.
Cerkev in napake preteklosti
07. 03. 2000 15.30
Razhajanja med kristjani, odnos med kristjani in Judi ter uporaba nasilja v službi resnice: to so tri osrednje teme, v katere se mora današnja Cerkev poglobiti in priznati napake, storjene v prejšnjih stoletjih. O teh treh temah govori tudi dokument Spomin in sprava: Cerkev in napake preteklosti, ki ga je sestavila mednarodna teološka komisija in odobril kardinal Joseph Ratzinger.
Razstava slik Boža Kramolca v Kanadi
03. 03. 2000 09.10
Slovenski veleposlanik v Ottawi Božo Cerar je v sredo odprl razstavo slik v Kanadi živečega slovenskega slikarja Boža - Teda Kramolca. Njegova dela so razstavljena v več pomembnih galerijah v Kanadi, med drugim v Narodni galeriji v Ottawi. Tokratno razstavo, katere otvoritve se je med številnimi slovenskimi izseljenci udeležil tudi kardinal in torontski nadškof Alojzij Ambrožič, so pripravili v kraju Etobicok blizu Toronta.
Vatikan: Pinochet ima pravico do vrnitve v Čile
17. 02. 2000 20.48
Vatikanski državni sekretar, kardinal Angelo Sodano, je danes izrazil mnenje, da ima nekdanji čilski diktator Augusto Pinochet pravico do vrnitve v Čile.
Podpis zgodovinskega dogovora
31. 10. 1999 17.25
Vodilni predstavniki Vatikana in Luteranske svetovne zveze so danes v Augsburgu podpisali skupni dogovor o doktrini in s tem storili velik korak na poti sprave 478 let po tem, ko je Rim ekskomuniciral reformista in ustanovitelja nemškega protestantizma Martina Luthra.
Potres na Tajvanu zahteval že 1800 življenj
21. 09. 1999 20.16
V tem stoletju najhujši potres na Tajvanu je po zadnjih podatkih v noči na torek zahteval približno 1800 življenj, več kot 4000 oseb pa je bilo ranjenih. Pod ruševinami naj bi bilo še kakih 3000 ljudi, ki jih reševalci iščejo s pomočjo žarometov. V potresu je bilo uničenih 30.000 hiš, prizadetih pa je kakih 6,5 milijona družin, kar je skoraj polovica celotne populacije Tajvana. Tamkajšnja vlada je že razglasila izredno stanje.
Izbor poezije Karola Wojtyle v slovenščini
08. 09. 1999 16.13
Pod naslovom Ljubezen mi je vse razodela je v slovenščini v dneh pred ponovnim papeževim obiskom v Sloveniji izšel izbor poezije Karola Wojtyle. Pesmi poznejšega poglavarja Rimskokatoliške cerkve so nastale v času, ko je bil še študent, fizični delavec, duhovnik, nadškof in kardinal. V slovenski jezik jih je prelil polonist Niko Jež.
Ljubljanski nadškof na srečanju mladih
04. 08. 1999 12.26
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode bo jutri kot animator prvega dne predaval mladim Evropejcem, ki se bodo zbrali v španskem Santiagu de Compostela na Evropskem srečanju mladih, so sporočili iz tiskovnega urada Slovenske škofovske konference.
Inšpektor Derrick v bolnišnici
07. 04. 1999 07.20
Nemškega igralca Horsta Tapperta, priljubljenega inšpektorja Derricka, so pred dnevi prepeljali v muenchensko bolnišnico, piše nemški dnevnik Abendzeitung. Sicer predstavniki bolnišnice niso želeli izdati podrobnosti. Tappert (75) je pravkar končal snemanje filma Kardinal, kjer igra duhovnika, ki ga dohiti ''napaka iz mladosti''. Igralec že več let trpi za sladkorno boleznijo. Novi film bi moral predstaviti na festivalu televizijskih produkcij, ki bo od 11. do 17. aprila v Cannesu. Tappert je priljubljenega inšpektorja igral kar 24 let.
Vatikan zahteva vključitev ZN in OVSE v mirovni proces o Kosovu
30. 03. 1999 23.25
Vatikan je danes uradno zahteval vključitev Združenih narodov in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi v mirovni proces o Kosovu, je sporočil tiskovni predstavnik Vatikana Joaquin Navarro.
Dvajset let papeževanja Janeza Pavla II.
15. 10. 1998 09.13
Šestnajstega oktobra mineva 20 let, odkar je bil za novega, 264. papeža Rimskokatoliške cerkve izvoljen Poljak Janez Pavel II. oziroma kardinal Karol Wojtyla, tedaj 58-letni krakovski nadškof. Po 456 letih so za Svetega očeta prvič izbrali kardinala slovanskega rodu, pravzaprav prvič nekoga, ki ni Italijan.
Arhitekt Antoni Gaudi proglašen za blaženega?
25. 08. 1998 14.07
Barcelonski nadškof je predlagal, da bi za blaženega proglasili španskega arhitekta Antonia Gaudija, čigar modernistična dela krasijo katalonsko prestolnico. Postopek beatifikacije svetovno znanega katalonskega arhitekta so podprli tudi katalonski škofi, je v svojem pismu obrazložil nadškof, kardinal Ricard-Maria Carles. Gaudija, ki je več kot 40 let svojega življenja posvetil še vedno nedokončani katedrali Svete družine v Barceloni, je pri svojem delu navdihnila globoka vera. Gaudi je umrl v tramvajski nesreči leta 1926 in je za časa svojega življenja dočakal dokončanje le majhnega dela svoje slavne katedrale. Po mnenju nadškofa Carlesa nekaj Gaudijevih stavb ponazarja verske like, kot na primer Casa de la Pedrera na vogalu ene od najbolj poslovnih ulic v Barceloni.
750 let stolnice v Koelnu
13. 08. 1998 14.21
Znamenita stolnica v Koelnu, ki sodi med najveličastnejše gotske cerkvene stavbe, letos praznuje 750. obletnico. Slovesnosti ob praznovanju tega častitljivega praznika se v teh dneh bližajo vrhuncu.
Po 15 letih obnove palače odprli Rimski narodni muzej
29. 06. 1998 16.39
Po petnajst letih obnove so nedavno v italijanski prestolnici, in sicer v palači Massimo pri rimskih kopelih, odprli Rimski narodni muzej. Odprtje omenjenega muzeja sodi v t.i. novo renesanso, kot so v javnosti že poimenovali najnovejši razcvet muzejske ponudbe v Rimu; potem ko so pred letom dni odprli prenovljeno galerijo Borghese z zbirko kipov Berninija in Canove ter slik Rafaela, Caravaggia in Tiziana, pred pol leta pa palačo Altemps z zbirko skulptur, ki jih je v prvi polovici 17. stoletja zbral kardinal Ludovico Ludovisi. Palača Massimo pri rimskih kopelih je bila ob koncu 16. stoletja zasebna rezidenca kardinala Feliceja Perettija, kasnejšega papeža Siksta V.
Po 30 letih nova cerkev v Parizu
26. 06. 1998 13.32
Po 30 letih, ko v francoski prestolnici niso zgradili nobenega cerkvenega hrama, je Pariz dobil novo cerkev. Nedavno je namreč pariški nadškof, kardinal Jean-Marie Lustiger, posvetil novo cerkev v 15. okrožju, največjem v glavnem mestu v Francije. Notranjost kockaste cerkve, ki se je pridružila dosedanjim osmim v omenjeni pariški četrti s 14.000 prebivalci, je v obliki grškega križa, zgrajena je iz lesa in kovine, ima 30 metrov visok zvonik, sprejme pa lahko 400 ljudi. Cerkev so začeli graditi jeseni leta 1996, stroški so znašali 4,5 milijona dolarjev, od česar so dve tretjini zbrali z darovi, ena tretjina pa so bančna posojila. Do leta 2000 naj bi po napovedih v Parizu zgradili še šest novih cerkva.
Umrl kardinal Agostino Casaroli
09. 06. 1998 13.35
V rimski bolnišnici Columbus je v 84. letu starosti ponoči umrl kardinal Agostino Casaroli, zunanji minister papežev Pavla VI. in Janeza Pavla II. v letih hladne vojne ter nekdanji državni sekretar Janeza Pavla II., so danes sporočili iz Vatikana.
Srbi obkolili in skoraj požgali cerkev v Derventi
23. 04. 1998 18.45
Več sto Srbov je popoldne med bogoslužjem v kraju Derventa obkolilo cerkev, v kateri so bili sarajevski nadškof, kardinal Vinko Puljić in približno 200 Hrvatov, ter jo skušalo zažgati, vendar jim je tamkajšnja policija to preprečila. V Dervento so takoj napotili mednarodne mirovne sile SFOR, da bi iz cerkve rešile kardinala Puljića in vernike.
Vatikan potrdil konkordat s Poljsko
25. 03. 1998 17.56
Po večletnih nesoglasjih je Vatikan potrdil konkordat s Poljsko. Poljski premier Jerzy Buzek in predstavnik Svetega sedeža, kardinal Angelo Sodano, sta danes s tem v zvezi v Vatikanu izmenjala ratifikacijsko listino. Slavnostnega dogodka se je udeležil tudi papež Janez Pavel II. Konkordat ureja odnose med katoliško cerkvijo in poljsko državo. Pogajanja glede konkordata so trajala več let in na Poljskem povzročila hude konflikte. Konkordat po Buzekovih besedah ne bo okrnil pravic ostalih religij na Poljskem.
Kriminalec za avstrijskega predsednika?
13. 03. 1998 08.11
Obsojeni kriminalec je napovedal kandidaturo za predsednika Republike Avstrije ob podpori onečaščenega kardinala. Belo Rabelbauerja, znanega kot "moški s kovčkom", ker je leta 1980 poskusil podariti nekaj milijonov šilingov v kovčku konservativni stranki, bo podprl nekdanji dunajski nadškof, kardinal Hans Hermann Groer, piše v sporočilu vodje njegove predvolilne kampanje Karla Steinhauserja. Kardinal Groer, ki se je znašel v osrčju preiskave Vatikana o domnevnem zlorabljanju dečkov v katoliški deški šoli pred več kot dvajsetimi leti, po Steinhauserjevih besedah "podpira Rabelbauerjevo kandidaturo, da bi lahko v javnosti razkril resnične razloge v ozadju zlobne kampanje zoper avstrijske konservativne katolike". 63-letni Rabelbauer, nekdanji Groerjev učenec v katoliški deški šoli v Hollabrunu, je januarja lani odslužil sedem let zapora zaradi prevare. Na avstrijskih predsedniških volitvah 19. aprila bodo kandidirali tudi sedanji predsednik Thomas Klestil, predsednica Liberalnega foruma Heide Schmidt, luteranski nadškof Gertraud Knoll in gradbeniški magnat Richard Lugner.
Obtožbe proti kardinalu Groerju so brezpogojno točne
27. 02. 1998 18.24
Kardinal Christoph Schonborn, predsednik avstrijske škofovske konference Johann Weber, salzburški nadškof Georg Eder ter koroški škof Egon Kapellari so danes potrdili, da so obtožbe proti kardinalu Hansu Hermannu Groerju, ki naj bi spolno nadlegoval dijake semenišča v Hollabrunnu blizu Dunaja, "brezpogojno točne", poroča tiskovna agencija Kathpress. Omenjeni cerkveni dostojanstveniki so se zbrali v Salzburgu na posvetu z ostalimi škofi.
Nova pedofilska afera v Belgiji
08. 01. 1998 12.16
Belgijo znova pretresajo pedofilske afere. Tokrat se je med osumljenci znašla cerkev.
Ob 50-letnici Izraela prva judovska slovesnost v Vatikanu
24. 12. 1997 10.01
Od Bele hiše do Vatikana so državni voditelji s prižiganjem sveč ob judovskem prazniku Hanuka včeraj zaznamovali začetek proslav od 50. obletnici ustanovitve judovske države Izrael. Na osrednji slovesnosti v Jeruzalemu sta sveči prižgala izraelski premier Benjamin Netanjahu in izraelski predsednik Ezer Weizman.